Umrla je liberalna vrhovna sodnica ZDA Ruth Bader Ginsburg

(foto: twitter) (foto: twitter)

Zaradi zapletov ob raku na trebušni slinavki je v petek umrla 87-letna liberalna vrhovna sodnica ZDA Ruth Bader Ginsburg. Njena smrt bo po oceni poznavalcev že tako eksplozivno politično ozračje v ZDA dodatno poslabšala, če bodo republikanci tik pred volitvami skušali pohiteti z imenovanjem njenega naslednika, ki bo konservativen.

Sodničina smrt tik pred volitvami je sicer lahko po oceni poznavalcev dobra za predsedniške upe demokratskega kandidata Joeja Bidna. Volilna baza nad njim naj ne bi bila preveč navdušena, ko pa jim bo pred očmi prihodnost vrhovnega sodišča ZDA, se bodo verjetno v večjem številu podali na volišča.

"Narod je izgubil pravnico zgodovinske veličine. Na vrhovnem sodišču smo izgubili ljubo kolegico. Danes žalujemo, ampak v prepričanju, da se bodo prihodnje generacije spominjale Ruth Bader Ginsburg tako, kot smo jo mi poznali - neutrudno in odločno zagovornico pravice," je sporočil predsednik vrhovnega sodišča ZDA John Roberts.

Vodja senatne večine, republikanec Mitch McConnell je leta 2016 po smrti konservativnega sodnika Antonina Scalie blokiral potrjevanje Merricka Garlanda, ki ga je na položaj vrhovnega sodnika imenoval predsednik ZDA Barack Obama. McConnell je to takrat utemeljil, da je potrebno počakati na volitve.

Nemudoma po novici o smrti Bader Ginsburgove je sedaj napovedal, da bodo takoj glasovali o njenem nasledniku, ki ga bo predlagal republikanski predsednik ZDA Donald Trump. Demokrati so ogorčeni in uporabljajo iste argumente proti imenovanju njenega naslednika, kot jih je McConnell leta 2016, ko je zavračal potrjevanje Garlanda.

Zapleti okrog potrjevanja Trumpovega kandidata za vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha, ki so močno dodatno razdelili Ameriko, so bili le senca ogorčenja, ki se pripravlja, če bosta McConnell in Trump skušala levo sodno ikono tik pred volitvami zamenjati s konservativnim sodnikom.

Ali jima bo to uspelo, ni zanesljivo, saj je republikanska senatorka Lisa Murkowski z Aljaske nemudoma sporočila, da pred volitvami 3. novembra ne bo glasovala za zamenjavo Bader Ginsburgove. Predsednik pravosodnega odbora v senatu in Trumpov zaveznik Lindsey Graham iz Južne Karoline je dejal, da ceni njeno službovanje narodu, vendar se glede imenovana njenega naslednika še ni opredelil.

Sožalne izjave prihajajo iz vseh delov ZDA in od nekdanjih predsednikov države do vseh, ki so jo poznali. Med njimi nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter, ki je Bader Ginsburgovo leta 1980 imenoval za zvezno prizivno sodnico, in ameriški predsednik Bill Clinton, ki jo je leta 1993 imenovala za vrhovno sodnico ZDA. Za konservativno Sandro Day O'Connor je bila šele druga vrhovna sodnica v zgodovini ZDA.

Ruth Bader se je rodila leta 1933 v Brooklynu, pravo pa je končala na univerzi Columbia. Njena velika želja je bila postati operna pevka. Ljubezen do opere je delila s pokojnim kolegom Scalio, s katerim sta se zasebno odlično ujela, čeprav sta bila ideološko vsak na svoji strani.

Po študiju prava, ki ga je končala kot najboljša v generaciji leta 1959, ni dobila službe kot odvetnica. Dejala je, da takrat ni nihče želel zaposliti ženske, Judinje in povrhu še matere. Leta 1954 se je poročila s pravnikom Martinom Ginsburgom, ki je umrl leta 2010.

Od leta 1999, ko so ji odkrili raka na črevesju, se je borila s to boleznijo, ki se je razširila tudi na druge dele telesa. Njene zdravstvene težave so vedno sprožile pravo paniko med liberalnimi Američani, kajti vrhovno sodišče je že sedaj večinsko konservativno.

Ob tem predsednik vrhovnega sodišča Roberts sicer včasih prestopi ideološke meje in konservativna premoč ni tako izrazita. Bo pa to zanesljivo, če bo Trumpu in McConnellu uspelo imenovati namesto pokojne Rutha Bader Ginsburg še enega izrazito konservativnega sodnika.

Ruth Bader Ginsburg se kot najstarejša vrhovna sodnica ni hotela upokojiti na začetku prvega mandata predsednika Baracka Obame, ko so imeli demokrati večino v senatu in bi lahko demokrati našli ustrezno zamenjavo zanjo. Sedaj se lahko zgodi, da se bo smer Amerike obrnila v desno za najmanj eno generacijo.

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.