Mokre sanje senatorja Bernarda Sandersa glede prihodnosti ZDA: odpravil bi zasebno zdravstvo ter ga povsem nadomestil z javnim, prav tako bi legaliziral ilegalne prehode meje

Še eden, ki sanja o ZDA kot levičarskem imperiju - Bernard Sanders. (foto: Wikipedia) Še eden, ki sanja o ZDA kot levičarskem imperiju - Bernard Sanders. (foto: Wikipedia)

Ameriška senatorja Bernard Sanders iz Vermonta in Elizabeth Warren iz Massachusettsa, ki v tekmi za osvojitev predsedniške nominacije demokratske stranke konkurirata za glasove levice, sta se prvi dan drugega televizijskega soočenja demokratskih predsedniških kandidatov skupaj zavzela za zasuk ZDA v levo.

 

 

Poleg Sandersa in Warrenove so bili na odru še senatorka slovenskega rodu iz Minnesote Amy Klobuchar, vojni veteran iz Afganistana Pete Buttigieg, nekdanji teksaški kongresnik Beto O'Rourke, nekdanji zvezni kongresnik iz Marylanda John Delaney, nekdanji guverner Kolorada John Hickenlooper, zvezni kongresnik iz Ohia Tim Ryan, guverner Montane Steve Bullock in pisateljica Marianne Williamson.

Namesto pričakovanega dvoboja med njima sta Sanders in Warrenova branila svoja stališča proti osmim drugim kandidatom na odru v Detroitu v organizaciji televizije CNN.

Njuni bolj zmerni tekmeci so na soočenju opozarjali, da so ideje o ukinitvi zasebnega zdravstva v ZDA in podobne v nasprotju z mnenjem večine Američanov in recept za poraz na volitvah proti republikancu Donaldu Trumpu, vendar sta Sanders in Warrenova vztrajala pri svojem. Bolj kot drugi sta šla na levo tudi glede politike do sistema priseljevanja.

Vsi skupaj so sicer najbolj poudarjali, da je prva prioriteta na volitvah novembra 2020 premagati Trumpa. Se pa niso strinjali glede tega, kako to doseči.

Na soočenje se je tokrat uspelo uvrstiti guvernerju Montane Bullocku, ki je kolege obtožil, da so preveč levo usmerjeni, levičarji so trdili, da je to tisto kar potrebujejo, da spravijo svoje volivce na volišča.

"Počasi imam dovolj demokratov, ki jih je strah velikih idej. Republikancev tega ni nikoli strah," je dejal Sanders. Senator skupaj z Warrenovo zagovarja ukinitev zasebnega zdravstva v ZDA v zameno za javno, kar se zdi kot politični samomor, saj je velika večina Američanov zadovoljnih z zasebnim zdravstvom in niso pripravljeni plačevati višjih davkov za splošni sistem. Sanders in Warrenova izstopata tudi po stališču o dekriminalizaciji nezakonitega prestopanja meje.

Nekdanji teksaški kongresnik O'Rourke je predlagal, da bi ZDA potomcem nekdanjih sužnjev plačale odškodnino. Ta ukrep pri večini belih volivcev ni priljubljen, ker se ne počutijo odgovorne samo zaradi svoje barve kože.

Vsi kandidati na odru so družno obsodili Trumpa kot politika, ki uporablja rasizem, da ostane na oblasti, Sanders pa je Trumpa brez dlake na jeziku opredelil kot rasista.

Klobucharjeva, ki spada v tabor pragmatikov in zaostaja v anketah, je opozorila na večni problem demokratov. "Bolj nas skrbi, da dobimo argument, kot pa to, da dobimo volitve," je dejala.

Skupaj z njo se je kot trezna alternativa skušal pokazati tudi 37-letni homoseksualni župan Buttigieg, ki je celo nekajkrat citiral sveto pismo ter občasno namignil na problem starosti vodilnih kandidatov kot sta Sanders in nekdanji podpredsednik ZDA Joe Biden, ki bo na odru skupaj z devetimi protikandidati danes.

Obeta se morebitna ponovitev dvoboja s senatorko Kamalo Harris iz Kalifornije, ki si je Bidna privoščila na prvem soočenju, zaradi česar ji je podpora med demokratskimi volivci narasla. Kljub vsemu pa Biden za zdaj ostaja v vodstvu, ker ga volivci poznajo in ker se trudi ostati v zmerni sredini.

Z Bidnom in Harrisovo pa bodo danes na odru zvezni senator iz New Jerseyja Cory Booker, nekdanji zvezni stanovanjski minister Julian Castro, newyorški župan Bill de Blasio, poslovnež Andrew Yang, guverner države Washington Jay Inslee, zvezni senator iz Kolorada Michael Bennett, newyorška zvezna senatorka Kirsten Gillibrand in zvezna kongresnica s Havajev Tulsi Gabbard.

Na septembrsko in oktobrsko soočenje se bodo uvrstili le kandidati z najmanj dvema odstotkoma podpore v štirih izbranih nacionalnih anketah in z najmanj 130.000 individualnimi donatorji, kar pomeni, da jih bo veliko manj kot doslej.

nazaj na vrh