Dr. Milan Zver: Lizbonska pogodba daje majhnim državam članicam znotraj Evropske unije moč in tako mora tudi ostati

foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Evropski poslanec dr. Milan Zver je v sredo, 26. februarja, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije predstavil svoje poglede na prihodnost evropske demokracije.



Dr. Milan Zver je včeraj nastopil kot prvi od evropskih poslancev, ki bodo z državnimi svetniki spregovorili o različnih temah, vezanih na delo evropskih poslancev, ob čemer je izrazil  zadovoljstvo, da se vzpostavlja dialog med državnimi svetniki in evropskimi poslanci. Kot je dejal, bo eden od osrednjih motivov njegovega nagovora razprava, ki se začenja v evropskih institucijah in političnih strankah, o evropski demokraciji, o demokratičnem deficitu in tem, kako povečati povezanost med evropskimi državljani in evropskimi institucijami. Tej razpravi se tudi poslanec sam zelo posveča, saj bo njen razplet po njegovem mnenju krojil tudi nadaljnjo usodo Unije.

»Evropska unija je v nekem prehodnem obdobju in prav je, da prihaja do teh razprav, ima pa marsikateri tudi svoje računice in cilje, zlasti ko razmišljamo o tem, kaj bo prišlo v prihodnosti,« je dejal dr. Zver in dodal, da EU v zadnjih letih doživlja hude trenutke, pri čemer je spomnil na val ilegalnih migrantov, na val terorističnih napadov, na kibernetske vojne v posameznih članicah EU, na energetsko negotovost, ki prav tako destabilizira EU, tudi v kontekstu »ozelenitve« programov političnih strank, »kar je prav, ni pa prav, če se ob tem zanemari ostale prioritete.« »Nekatere prioritete v EU so spremenjene. Recimo varnost je bila v preteklosti prioriteta, sedaj pa prihajajo v ospredje druge prioritete,« je povedal poslanec. Po njegovih besedah je poseben izziv Evropske unije v tem trenutku Brexit. »Tudi, ko gledamo v luči proračunskih debat, ki trenutno potekajo, je poseben problem izpad denarja, ki ga je Velika Britanija vlagala v evropski proračun. Tudi zaradi Brexita bo manj denarja za skupno kmetijsko politiko in za kohezijsko politiko,« je povedal poslanec in dodal, da so nekatere prerazporeditve v proračunu EU seveda bile nujne, niso pa bili potrebni tako drastični posegi. »Proračun bo verjetno pod streho v času nemškega predsedovanja, čeprav si nekateri močno prizadevajo, da bi ga spravili pod streho v času hrvaškega predsedovanja, a ne glede na to, bodo Nemci zagotovo imeli močno besedo pri razporejanju proračunskih sredstev,« je povedal evropski poslanec.

V nadaljevanju je spregovoril o evropski demokraciji, pri čemer je dejal, da marsikdo misli, da je evropska demokracija vezana samo na delovanje Evropskega parlamenta in poslancev, vendar pa temu ni tako. Evropska demokracija se po besedah dr. Zvera oblikuje tako v Evropskem parlamentu kot tudi v Svetu in Evropski komisiji. 

»Evropski parlament deluje po večinskem načelu, zlasti po novi Lizbonski pogodbi je dobil dodatna pooblastila in večjo moč, tako da danes meri svojo moč s Svetom in Evropsko komisijo,« je poudaril poslanec. Evropska komisija se je v zadnjih dveh mandatih sicer nekoliko bolj osamosvojila, tako da deluje kot neke vrste vlada, »kar pa ni dobro, saj bi Evropska komisija morala igrati vlogo izvršnega organa dveh zakonodajalcev, ki si delita zakonodajno delo na evropski ravni.«  To, kako deluje Evropska komisija, se  vidi tudi v pogajanjih, npr. pri Erasmus+, »ki smo jih prekinili, ker je bila Evropska komisija nedejavna.« Kot je povedal poslanec, bi Evropska komisija v pogajanjih morala posredovati med Svetom in Parlamentom. »Če je nedejavna, ima to posledice, saj pridemo v časovno stisko in potem se na ravni evropskih institucij sprejemajo hitre odločitve,« je dejal poslanec in opomnil, da bi Evropski parlament tudi v različnih pogajanjih rad odigral vlogo, ki mu je dana in predpisana z Lizbonsko pogodbo. »Kot rečeno, v Evropskem parlamentu je večinska demokracija, kjer se sprejmejo odločitve z večino glasov, pri čemer se na začetku mandata oblikujejo koalicije strank,« je nadaljeval dr. Zver in dodal, da je v zadnjih dveh mandatih tudi evropska politika postala polarizirana, zlasti pri nekaterih ideoloških temah. »Ko sem prvič postal evropski poslanec, je bilo takratno delovanje Evropskega parlamenta zame kar precejšen šok, saj je Parlament takrat deloval usklajeno in povezovalno. Zadnja dva mandata pa nista bila povezovalna, saj so se v parlamentu močno okrepile leve in desne ekstremne stranke,« je povedal poslanec.

Nato je spregovoril o delovanju Sveta, ki je tudi sestavljen demokratično in deluje po demokratičnih pravilih ter je še bolj kot Parlament zavezan h konsenzu. »Govorimo lahko o konsenzualni demokraciji, ki je zelo pomembna ter terja napor, in tu je Lizbonska pogodba dala manjšim članicam, ki sicer nimajo velike teže in moči, izjemno pomembno vlogo, saj so dobile možnost veta,« je povedal evropski poslanec.

Po besedah poslanca bi bilo treba to ravnotežje moči med evropskimi institucijami ohraniti tudi po razpravi o prihodnosti evropske demokracije in Unije, saj da je sistem dober, predvsem, ker tudi majhnim državam članicam daje moč v primerjavi z velikimi državami.

»Nekateri pa imajo v ozadju drugačne načrte, saj želijo spremeniti način odločanju v Svetu. Marsikoga moti na primer možnost veta. Ti govorijo, da so evropske institucije neučinkovite ravno zaradi konsenzualne demokracije oz. veta pri nekaterih vrstah odločanja,« je povedal evropski poslanec in nadaljeval, da je treba v razpravi, ki se začenja, »braniti Lizbonsko pogodbo, saj bodo razprave  šle v smeri spremembe le-te.«  Po mnenju dr. Zvera bodo zagovorniki močnejše EU najprej želeli spremeniti način odločanja v Svetu. 

»Na drugi strani so tudi zelo različne pobude, kaj narediti iz EU. Nekateri želijo močan Bruselj z lastnimi davki in finančnimi viri, govori se tudi o uvedbi transnacionalnih list, ki bi jih sestavili kar v Bruslju,« je nadaljeval dr. Zver in transnacionalne liste ocenil kot slabe, saj bi zaradi njih nastal še večji prepad med Evropskim parlamentom in državljani. »Tudi drugi predlogi obstajajo, in sicer, da bi uvedli Senat in ukinili Svet, kar je po moji oceni ponovno predlog obvoda, da bi se rešili veta in uveljavljenega načina odločanja na Svetu,« je povedal dr. Zver in dodal, da obstaja zelo veliko predlogov, ki bi šli v smeri večje centralizacije in unitarizacije. »Tudi to je svojevrstna nevarnost za manjše članice, ki niso močne v EU,« je poudaril evropski poslanec. 

Dejal je še, da je tudi vedno več kritikov močnega Bruslja, »zlasti skrajno desni si želijo bolj ohlapno zvezo, kar pa bi pomenilo, da ne bi bilo niti skupnih politik, kot npr. kohezijske, transportne in drugih politik.«

»Vedno, ko bomo sledili  razpravi o prihodnosti evropske demokracije, bo treba slediti tudi interesom in biti precej pazljiv, saj se bodo več ali manj dogajale inovacije pod streho kakor večje učinkovitosti evropskih institucij,« je v tej luči opozoril evropski poslanec.
 
Poslanec, ki je glavni pogajalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+, je v nadaljevanju spregovoril tudi o tem programu, ki je eden najbolj uspešnih programov v EU. »Parlament je sprejel predlog, da bi se proračun povečal za trikrat, ker so potrebe znotraj programa tako velike,« je dejal poslanec in izpostavil, da je tudi sam mnenja, da je najboljša investicija v mlade, mobilnost, sodelovanje na področju izobraževanja. Opozoril je, da je finsko predsedstvo predlagalo komaj 48% tega, kar je zahteval Evropski parlament in poudaril, da se bo sam še naprej boril za trikratno povečanje sredstev.  Slovenija je po besedah poslanca v program Erasmus+ dobro vključena na vseh nivojih, tako so v program vključeni na ravni vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol, največ pa v njem sodelujejo  visokošolski študentje. Po mnenju poslanca so izmenjave dobre, saj se tako  posredno  modernizirajo tudi šolski sistemi. »Izmenjava dobrih praks slovenski šolski sistem tudi izboljšuje in sam menim, da bi morali imeti  permanentno obnovo kurikulov, saj so spoznanja hitra, odprt šolski sistem pa jih zmore vključiti,« je prepričan poslanec.

V nadaljevanju razprave so sledila vprašanja državnim svetnikom, ki so bila  povezana predvsem s trkom civilizacij, z Brexitom in programom Erasmus+. Svetnike je tako zanimalo, kakšna bo geostrateška pozicija EU po Brexitu (glede na vpliv Amerike, Velike Britanije in Kitajske) ter kako bo s finančnimi sredstvi za program Erasmus+.

Kot je v zvezi s trkom civilizacij dejal poslanec, v Evropi vlada načelo enotnosti v različnosti. »Te različnosti se upoštevajo in se morajo vzdrževati in za to se tudi veliko plačuje. V praksi sicer to vedno ne deluje, tudi sami lahko opazite, da se govori o Evropi dveh hitrosti ter da imajo v praksi večji več besede,« je povedal dr. Zver in nadaljeval: »Evropa temelji na nekih skupnih idejnih temeljih, krščanski tradiciji, grški filozofiji, rimskem pravu in razsvetljenstvu. Na podlagi tega se je kasneje razvil koncept človekovih pravic in svoboščin, moderne družbe, demokracije. Lahko rečemo, da se je ravno v našem civilizacijskem svetu rodil sistem, ki ga sam ne bi zamenjal za katerega drugega. Seveda se globalizacija vrši tudi na področju izmenjave kultur, prihaja do kulturnih trkov, a to ne pomeni samo po sebi neke multi-kulti zgodbe, vzpostaviti pa je treba nek strpen odnos med različnimi kulturnimi orientacijami,« je na vprašanje o trku civilizacij odvrnil dr. Zver.  

Kar se tiče Brexita je evropski poslanec prepričan, da bo Veliko Britanijo prizadel bolj kot EU. »London City izgublja svojo finančno vlogo, postopoma to funkcijo prevzemajo Milano, Frankfurt, Pariz in druga mesta, ki postajajo močni finančni centri,« je dejal poslanec. Na vprašanja o geostrateškem položaju EU, pa je spregovoril predvsem o odnosu do Rusije. »Rusija je že pred leti izbrala svojo pot. Deluje kot močan mednarodni akter, je zelo uspešna pri uporabi vojaške sile in trde moči, ima  kibernetsko usposobljenost in vohunsko mrežo, razporejeno po Evropi in Balkanu,« je povedal poslanec in dodal, da so po mnenju analitikov trenutno najbolj verjetni kibernetski napadi na posamezne strukturne sisteme. 

Evropski poslanec je spregovoril tudi o področju kmetijstva. Meni, da je regulacija EU na področju kmetijstva na nekaterih mestih šla ponekod predaleč. »Skupna kmetijska politika ne pomeni nujo popolne regulacije,« je prepričan dr. Zver, ki dodaja tudi, da bo finančnih sredstev v prihodnjem proračunu na tem področju manj. »Problem je tudi, da se manj kot 4% mladih še ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, vendar menim, da lahko trend obrnemo,« je prepričan dr. Zver.

nazaj na vrh