Zgodba o nasilju nad slovensko znanostjo in lastnimi šampioni

  • Napisal  Andrej Žitnik/Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Damir Črnčec (Foto: STA) Damir Črnčec (Foto: STA)

Spletni portal Dejana Steinbucha PortalPlus je v soboto v odmevnem članku “Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali” med drugim zapisal, da Marko Bitenc, sicer ustanovitelj GenePlanet, ki posluje v 35 državah po svetu in Universal Diagnostics v Španiji, sodi v krog mladih slovenskih podjetnikov. “To je generacija, ki od države ne pričakuje veliko. Večinoma so to mladi ljudje, ki so sredstva za svoje start-up projekte pridobili od tujih skladov in neodvisnih finančnih virov. Ta generacija že zaradi lastnih izkušenj od države ne pričakuje nič drugega kot le normalno poslovno okolje.”

Steinbuch nadaljuje “Izkušnja z Zavodom za blagovne rezerve bo zagotovo odmevala in ostala v spominu. Zlasti zaradi brutalne politične zlorabe in neustreznih zakonskih okvirjev, ki bi v izrednih razmerah morali olajšati delo vsem tistim, ki so vladi priskočili na pomoč. Ob tem je popolnoma nepomembno, kakšna je ta vlada, leva ali desna, saj gre za gesto, ki je daleč nad strankarskimi delitvami ali ideologijo.”

Zapis, ki vsekakor da misliti. Po Jocu Pečečniku, uspešnemu slovenskemu poslovnežu, je torej Marko Bitenc, strokovnjak s področja molekularne in celične biotehnologije, ki danes zaposluje 170 ljudi, 22 narodnosti, ki delujejo v 35 državah, nova žrtev medijskih spletk, političnih intrig in predvsem ogledalo stanja duha.

Podjetje je Financial Times uvrstil med najhitreje rastoča podjetja
Ko je bil leta 2007 mladi Bitenc v ekipi, ki je Slovenijo zastopala na prestižnem tekmovanju na znameniti univerzi Massachusetts Institute of Technology (MIT), kjer potekalo tekmovanje študentskih ekip z raziskovalnimi projekti na področju sintezne biologije, je ekipa mladih študentov pod mentorstvom profesorja Romana Jerale osvojila zlato medaljo ter prvo mesto med projekti s področja zdravja in medicine. Takrat so bili mediji, ki ga danes pribijajo na križ, polni besed o ponosu slovenskih mladih znanstvenikov, polni kritik vladi, kaj da vse mora Slovenija narediti, da tako talentirana mladina ostane doma, kakšno okolje se mora razviti zato, da bo lahko živela slovenska znanost in tako naprej. Idej polni Bitenc je takrat skupaj z kolegi iz študija ustanovil podjetje Geneplanet, ki je od takrat pobralo številne nagrade v Sloveniji in po svetu.

Leta 2008 je v Sloveniji na razpisu Podjetniškega sklada zmagal z idejo za najboljši poslovni načrt, ki ga je hitro udejanjil in štiri leta kasneje, na Dnevu inovativnosti od Gospodarske zbornice Slovenije prejela nagrado za najboljšo inovacijo po izboru slovenske javnosti v letu 2011. Nekaj let kasneje, ko visokotehnološko podjetje resno zaživi leta 2018 prejme od javne agencije Spirit Slovenija, nagrado za slovenskega izvoznika leta, 2019 ga prestižni Financial Times, kot enega od le dveh slovenskih podjetij, uvrsti med najhitreje rastoča podjetja v Evropi.

V družbo Geneplanet investirala tudi ena najbogatejših švicarskih družin
Največjo nagrado prejmejo istega leta, ko prejmejo nagrado za najboljši biotehnološki startup v Centralni in Vzhodni Evropi. Serija uspešnih inovacij in poslovnih nagrad skromnega Bitenca pripelje na radar največjih svetovnih investitorjev, in poleti leta 2018 v podjetje z investicijo za razvoj, za slovenske razmere enormnih 10 milijonov evrov vstopi sklad ene najbogatejših družin na svetu, družine Jacobs iz Švice. Družino Jacobs poznamo po legendarni kavi Jacobs, ustanovitelja Klausa Johanna Jacobsa, ki je veljal za pionirja nemškega podjetništva pa kot največjega evropskega trgovca z kavo in čokolado.

Od leta 2008 pokojni Jacobs je svoji družini zapustil več milijard evrov premoženja, ki ga družina upravlja skupaj z številnimi strokovnjaki. Med njihove največje naložbe sodi Barry Callebaut, največji svetovni proizvajalec čokolade, Cognita, britansko podjetje, ki upravlja šole s 45 tisoč učenci na 3 kontinentih od Latinske Amerike, Evrope in Azije, ter Colosseum Dental Group in North American Dental Group, ki veljata za eni največjih podjetij na svetu za upravljanje klinik za zobno medicino. Ena od manjših investicij cenjene švicarske družine je torej tudi v Sloveniji, v družbo Geneplanet so investirali za razvoj v platforomo za zmanjšanje dejavnikov tveganja za razvoj kardiovaskulanih bolezni.

Črnčec in medijski morilci
In nato se zgodi COVID-19. Pa Tarča. In stari znanec Damir Črnčec, ter z njim tesno povezani izbrani medijski morilci. Nekateri kolegi novinarji pravijo, da so telefoni izbranih novinarjev vsak dan polni njegovih sms-ov in različnih teorij zarot. Prve tarče so minister Matej Tonin in njegova mama ter dobavitelj Acron, uspešen podjetnik Joc Pečečnik, pa minister Zdravko Počivalšek in družinske povezave manjših obrtnikov iz Kozjanskega, pa nove in nove tarče Marjan Podobnik, Lojze Peterle in njegovi znanci.

Manipulacije in laži Črnčeca, ki očitno ne zna uporabiti Googla, kdo je družina Jacobs, so šle tako daleč, da lažnivo razširja, da za enim od njihovih investicijskih podjetij, ki jih ima družina po vsem svetu, tokrat na Malti stoji kar Borut Petek, v mandatu 2004-2008, ter 2012-2013 sodelavec v takratnem Kabinetu predsednika vlade. Petek, ki se je 2013 sicer iz politike povsem umaknil, od leta 2015 pretežno živi in deluje v Cambridgeu, kjer deluje kot gostujoči znanstveni raziskovalec na Univerzi Harvard. V krajšem pogovoru nam je potrdil, da se je iz javnega življenja umaknil pred 8 leti, da je hvaležen za lepo priložnost in izkušnje, ki jih je pridobil v Sloveniji, a da nima prav nikakršnih ambicij po povratku v politiko, le te so vezane izključno na projekte v ZDA in na angleškem Oxfordu, kjer sodeluje v univerzitetnem inkubatorju te prestižne univerze.

Čas je za novo pot
Morebiti bi bil čas, da bi v Sloveniji temeljito premislili, zakaj je treba vsakemu, ki mu uspe odskočiti, pristriči krila. Če tega ne bomo znali niti takrat, ko nam najprodornejši slovenski podjetniki tlakujejo pot k osebni in kolektivni varnosti, nam bo v prihodnosti težko uspelo. Med velikimi narodi Evrope smo jo namreč zahvaljujoč izključno hitrim odzivom nove vlade in domači podjetniški iniciativi odnesli precej bolje ne le od sosednje Italije, Španije, Belgije, temveč tudi Združenega kraljestva in ZDA. Morda bi bil to torej dober trenutek za nacionalni ponos, namesto za nov krog iskanja krivcev in medsebojnega obtoževanja. Vprašati se moramo, ali so problem te države resnično mladi fantje, ki so zmagovali svetovna tekmovanja sintezne biologije na MITu, se izobraževali po Silicijevi dolini na Singularity University, ki jo soustanovila ameriška NASA, se prebili na Harvard, Oxford in druge najboljše svetovne univerze.

Slovenija, čas je, da se vprašamo, ali je res edina pot, da nas vodijo ljudje, ki so imeli pet popravnih izpitov na srednji lesarski šoli?

Andrej Žitnik/Nova24TV

nazaj na vrh