Vladi danes tudi uradno prenehal mandat, v ozadju pa ugibanja o možni novi koaliciji

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Bo šel Marjan Šarec nazaj med poslance? (foto: arhiv Demokracije) Bo šel Marjan Šarec nazaj med poslance? (foto: arhiv Demokracije)

Državni zbor se je danes seznanil z odstopom Marjana Šarca s položaja predsednika vlade. S tem je celotni vladi prenehal mandat in bo do izvolitve nove opravljala le še tekoče posle.

 

Šarec se sicer ni odločil za obrazložitev odstopa pred poslanci, tudi v obvestilu o odstopu, ki ga je poslal državnemu zboru, razlogov za svojo odločitev ni podal. Je pa v ponedeljek na novinarski konferenci pojasnil, da z zgolj 13 poslanci in brez večinske podpore v DZ ne more izpolniti pričakovanj ljudi.

Predsednik DZ Dejan Židan, ki se je na seji Šarcu zahvalil za opravljeno in mu zaželel vse najboljše pri nadaljnjem delu, bo zdaj o odstopu obvestil predsednika republike.

Zakonodaja v primeru odstopa predsednika vlade namreč predvideva postopke iskanja novega mandatarja. Predsednik republike Borut Pahor ima na voljo največ 30 dni, ko lahko predlaga mandatarja ali obvesti državni zbor, da se za to ni odločil. V uradu predsednika republike so danes sicer zapisali, da lahko svojo odločitev državnemu zboru sporoči tudi že pred iztekom tega roka in utemelji razloge za tako odločitev.

Začela so se posvetovanja pri Pahorju

Pahor je sicer danes že začel neformalne pogovore o položaju, nastalem po odstopu Šarca. Med drugim se je pogovoril tako s Šarcem kot predsednikom DZ Dejanom Židanom, uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin pa bodo prihodnji teden, predvidoma od torka do četrtka, so navedli v predsednikovem uradu.

Mnenja strank o tem, ali so najboljša rešitev po odstopu Šarca predčasne volitve ali oblikovanje nove vlade, so različna, več bo znanega predvidoma že v tem tednu, ko bodo nekatere stranke razpravo o tem opravile na svojih organih. Šarec se je sicer tudi na današnjem pogovoru pri Pahorju zavzel za predčasne volitve, po drugi strani pa nekatere stranke pritrjujejo, da pogovori o poskusu oblikovanja nove koalicije v zakulisju že potekajo.

Če se bo Pahor po posvetovanjih s poslanskimi skupinami odločil, da novega kandidata za mandatarja ne bo predlagal, bo to formalno ugotovil tudi DZ, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja, v katerem pa je za izvolitev dovolj navadna večina.

Če ni izglasovan nov predsednik vlade, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve.

Da bo vlada do izvolitve nove opravljala le še tekoče posle, sicer pomeni, da bo pri svojem delu omejena le na sprejemanje nujnih odločitev.

Po mnenju vladne službe za zakonodajo, ki se je o tem izrekala že pri prejšnjih prekinitvah vladnih mandatov, to nikakor ne sme pomeniti, da redno delo vlade in ministrstev popolnoma zastane, pač pa je treba ravnati tako, da v času opravljanja tekočih poslov vlada in država povsem normalno delujeta. Bistvo omejitev je namreč v tem, da naj se vlada ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik ter se lotevala aktivnosti, ki bi lahko kakorkoli nakazovale na zlorabo oblasti.

Tako predlaganje novih zakonov ali bistveno poseganje v veljavne zakone nedvomno presega pojem opravljanja tekočih poslov, je opozorila vladna služba za zakonodajo. Novih predlogov zakonov tako vlada ne more sprejemati in posredovati v DZ. Nekoliko manj restriktivna ureditev pa po mnenju vladne službe velja za zakone, ki so potrebni za prilagoditev pravu EU.

Glede predlogov zakonov, ki so že v parlamentarni proceduri, pa so v službi za zakonodajo v preteklosti že pojasnjevali, da vlada in ministri lahko predloge še vedno predstavljajo poslancem ter nanje vlagajo dopolnila.

Ob morebitni razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev pa bo nekoliko skrajšan tudi mandat delovanja DZ s polnimi pooblastili. Tako se poslanci od razpustitve parlamenta ne bi mogli več sestajati na rednih sejah, lahko pa skličejo izredne.

Če bo prišlo do predčasnih volitev, bodo te sicer potekale v skladu z aktualno zakonodajo, tudi po določbah o določitvi volilnih enot in okrajev, za katere je ustavno sodišče ugotovilo, da so neustavne. A je Židan po današnjem srečanju s Pahorjem dejal, da oba ugotavljata, da bi bile ne glede na to predčasne volitve legitimne in legalne. Takšno je tudi stališče ustavnega pravnika Cirila Ribičiča, saj dveletni rok, ki ga je ustavno sodišče določilo zakonodajalcu za odpravo neustavnosti, še ni potekel.

DeSUS bi sodeloval?

V izjavi ob robu seje DZ spomnil, da bodo organi DeSUS o nadaljnjih korakih po odstopu premierja Marjana Šarca razpravljali v četrtek. Načelno stališče stranke je, da so bolj za predčasne volitve, a po njegovih trditvah ne bodo nasprotovali pogovorom o novi koaliciji. Kaj bo iz tega, pa je težko napovedati, je dodal.

Vabila na pogovore Jurša še nima, verjetno jih bo po njegovem mnenju prva prejela predsednica stranke Aleksandra Pivec. Na hodnikih se sicer o tem pogovarjajo, je pritrdil in tudi spomnil, da so bili parlamentarni hodniki v preteklosti, ko se je kaj takega dogajalo, vedno živahni. A to so po njegovih navedbah razmišljanja posameznikov ali manjših skupin.

Na vprašanje, ali bi bile po njegovem mnenju za stranko boljša možnost predčasne volitve ali nova koalicija, pa je odgovoril, da morajo poslušati vse in ugotoviti, kaj je tisto, kar želi večina, ter se na tej osnovi odločiti. "Jaz točno vem, kaj bi, a v tem trenutku še ne bom odgovoril," je povedal Jurša.

Po njegovih navedbah je imela poslanska skupna DeSUS, ki dela na tem, da se utrdi, danes pomemben sestanek. Kot ocenjuje, do prestopov poslancev DeSUS ne bo prišlo.

Po Šarčevem ponedeljkovem odstopu so se nekatere stranke zavzele za predčasne volitve, na drugi strani pa so se odprli tudi pogovori o morebitnem oblikovanju nove koalicije. Da pogovori že potekajo, čeprav ne na ravni delegacij strank, je v torek potrdil vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič.

Predsednik SMC Zdravko Počivalšek pa je danes v izjavi ob robu sejma Alpe-Adria dejal, da je za kakšne formalne pogovore še prezgodaj, hkrati pa poudaril, da se bodo v SMC enotno odločili za tisto, kar bo najboljše za Slovenijo. S tem je odgovoril na namige v javnosti, da poslanska skupina SMC ni enotna.

Kot možno partnerico v potencialni koaliciji se omenja tudi NSi, kjer so sicer v ponedeljek že ustanovili volilni štab in začeli postopke evidentiranja kandidatov za volitve. A so odprti za pogovore in kot je v torek pojasnil vodja poslanske skupine Jožef Horvat, je odločitev izvršilnega odbora vezana na trenutne okoliščine, ki pa se lahko spreminjajo.

Prvak SNS Zmago Jelinčič je v današnji izjavi ob robu seje DZ na vprašanje, ali morda sodeluje v pogovorih za oblikovanje potencialne koalicije, odgovoril, da je za to še čas oz. bodo o tem govorili prihodnji teden.

Kot največja stranka pa ima ključno vlogo SDS, ki bo o nadaljnjih korakih razpravljala predvidoma na četrtkovem izvršilnem odboru.

Predsednik SD Dejan Židan je sicer danes ocenil, da lahko današnje glasovanje o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja pokaže na nastajanje nove koalicije. Noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nasprotujeta tudi SMC in DeSUS.

Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec pa je v izjavi ob robu seje menil, da bo današnje glasovanje pokazatelj načelnosti strank, ne pa obrisov novih koalicij. Po njegovih ocenah v ozadju tečejo določena dogovarjanja predvsem tistih strank, ki na naslednjih volitvah zelo verjetno ne bi dosegle ustreznega rezultata ali ne bi prestopile parlamentarnega praga oz. tistih, ki se bojijo, da bi z volitvami izgubile osebne in strankarske interese.

Kot je dejal, je Levica pripravljena na volitve, da se tudi razčisti politični prostor in naredi podlago, kjer bo bistveno lažje upravljati z državo.

nazaj na vrh