Minister Vizjak na vrhu zelene energetike izpostavil gradnjo hidroelektrarn in drugega bloka Neka

  • Napisal  Demorkacija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Okoljski minister Andrej Vizjak (foto: Twitter) Okoljski minister Andrej Vizjak (foto: Twitter)

Pred energetiko je zahtevno obdobje pomembnih naložb, je na vrhu zelene energetike ocenil okoljski minister Andrej Vizjak. Napovedal je javno obravnavo dolgoročne strategije razogličenja in poudaril, da si energetske prihodnosti Slovenije ne zna predstavljati brez gradnje hidroelektrarn in drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek).

 

Ministrstvo, ki ga vodi, kroji usodo številnih panog, saj so standardi pri posegih v prostor in delovanju vse bolj zahtevni. "Številni investitorji pa ga vidijo predvsem kot problem pri realizaciji načrtov, tudi v boju z mednarodno konkurenco, ko je še toliko bolj pomembno, da si hiter in odziven, hkrati pa moraš spoštovati okoljske standarde," je orisal.

Epidemija covida-19 je po njegovih besedah razgalila našo ranljivost, saj se v Sloveniji radi zanašamo na prednosti, ki jih prinaša lokacija sredi Evrope. Vendar pa je zaprtje mej pokazalo, da to ni vedno najboljše. "Ko smo zaprli meje, so se začeli odpadki kopičiti, nastala je panika. Kaj bi se šele zgodilo, če bi se to nadaljevalo čez poletje," je dejal.

Zato mora Slovenija po mnenju ministra storiti vse, da tudi v prihodnje zagotovi stabilno energetsko oskrbo. "Na delovanje enotnega energetskega trga se lahko zanašamo v normalnih razmerah, ko pa nastanejo težave, pa bi to lahko bilo usodno," je dejal Vizjak.

Na ministrstvu za okolje pripravljajo strategijo razogljičenja, ki bo naslovila tudi nekatera pomembna energetska vprašanja, v javno obravnavo pa naj bi jo poslali v prihodnjih mesecih. "Dokument ne sme biti brezizrazen, pa tudi ne nerealen. Imeti moramo realne načrte, kako Slovenijo narediti samozadostno," je dejal.

Zato ministrstvo v strategiji razogljičenja predvideva nadaljnje energetsko izkoriščanje slovenskih rek, med drugim dokončanje verig hidroelektrarn na spodnji Savi in uskladitev koncesijske pogodbe za srednjo Savo, pa tudi preučitev možnosti postavitve manjših hidroelektrarn.

"Prepričan sem, da razogljičenja ne moremo doseči brez drugega bloka Neka," je dejal in poudaril, da se bo nujno na projekt temeljito pripraviti, tudi z vidika zagotavljanja dovolj usposobljenega kadra. Osnutek strategije razogljičenja sicer predvideva dve možnosti: gradnjo enega večjega bloka ali pa pa več manjših modularnih.

"Slovenija je in bo jedrska država," se je strinjal državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok, ki je dejal, "da ni strahu, da ne bi na ministrstvu začeli s postopki umeščanja drugega bloka v prostor". Ob tem pa bo nujno razmisliti o podaljšanju življenjske dobe prvega bloka in o skrbi za jedrske odpadke. Zadnja kriza je sicer po njegovem pokazala, kako robusten je slovenski energetski sistem, saj zanesljivost oskrbe nikoli ni bila pod vprašanjem.

Ob tem je državni sekretar napovedal skorajšnje sprejetje predloga zakona o učinkoviti rabi energije na vladi. Kot je pojasnil, gre za enega od sklopov prenove energetskega zakona, s katerim bo Slovenija v pravni red prenesla zahteve iz nove direktive o energetski učinkovitost. Jeseni naj bi sledila javna obravnava zakona o obnovljivih virih, ki bo med drugim uvedel koncept aktivnih odjemalcev.

nazaj na vrh