Tomaž Lisec (SDS) o predlogu ustavne obtožbe: proti ideologiji "levega dela političnega spektra, ki ne želi spoštovati ustavnega reda"

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Jelinčič in Lisec Jelinčič in Lisec Polona Avanzo/Demokracija

Poslanci SDS in SNS so danes vložili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca zaradi nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva. Očitajo mu nezakonito in neustavno delovanje ter opustitev dolžnega ravnanja.

Poslanci SDS in SNS so se za ta korak odločili po tistem, ko je DZ v četrtek zavrnil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero so v SDS poskušali uresničiti odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnega šolstva.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil poslanec SDS Tomaž Lisec, gre za kršenje ustavnih načel samo na podlagi enega dejstva: "ideologije levega dela političnega spektra, ki ne želi spoštovati ustavnega reda". Da gre za ideologijo, po njegovih besedah kaže nedaven primer, ko je ustavno sodišče v primeru izbrisanih odločilo, da je potrebna sprememba zakonodaje, pa je vladna koalicija nemudoma predlagala zakon. "Tukaj pa se zaradi ideološke platforme sistematično že štiri leta določenemu delu državljanov kršijo človekove pravice," je opozoril.

Za predlog ustavne obtožbe so se po njegovih besedah odločili zato, da "spametujemo levo krilo DZ, naj se neha igrati z ustavnim redom". Pri tem materija, o kateri je govora, po njegovih besedah sploh ni pomembna, pač pa je pomembno le, da se kot zakonodajalci odločijo, ali bodo spoštovali ustavo ali ne.

Da so se predlogu pridružili iz načelnih, in ne vsebinskih razlogov, je poudaril predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Njihovo načelo pa je, da je treba sodbe ustavnega sodišča spoštovati, je dodal.

Po Jelinčičevih besedah bi bilo sicer morda bolje, če bi bila ustavna obtožba vložena zoper nekdanjega predsednika vlade Mira Cerarja, ki da je izvirni krivec za nastalo situacijo. "Zdaj je pač premier Šarec in on dobi tole porcijo," je dodal. To se mu sicer zdi pravilno, saj po njegovem mnenju "leva polovica slovenskega političnega prostora ne spoštuje ustave, razen v določenih zadevah".

V predlogu ustavne obtožbe sicer predlagatelji Šarcu očitajo, da kot predsednik vlade, ki je pristojen za njeno vodenje in usmerjanje, še vedno vztraja pri diskriminaciji šoloobveznih otrok, ki obiskujejo obvezni javnoveljavni program osnovnošolskega izobraževanja na zasebnih osnovnih šolah. S tem ustvarja neenakost ter krši ustavo, so prepričani v SDS in SNS.

Šarec bi moral po njihovem mnenju ministrom v okviru svojih pristojnosti naložiti zagotavljanje spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča, zato mu očitajo opustitev dolžnega ravnanja. Ker pa še vedno dopušča vztrajanje pri neenakosti pred zakonom, diskriminacijo, kršitev načel pravne države in delitve oblasti, je "podana odgovornost pri izvrševanju funkcije, ki ima za posledico poleg povzročitve nepopravljive škode tudi izgubljeno zaupanje v institucije pravne in socialne države", so zapisali v predlogu. S tem je po njihovem mnenju storil tudi kaznivo dejanje nevestnega dela v službi.

Predsedniku vlade tako očitajo kršitev več členov ustave in zakona o vladi. Zato naj bi državni zbor po njihovem predlogu ustavnemu sodišču predlagal, naj ugotovi, da je Šarec kršil številne ustavne določbe. Ustavnemu sodišču bi tudi predlagali, naj odloči, da predsedniku vlade preneha funkcija.

Kljub napovedi se predlogu ustavne obtožbe niso pridružili v NSi. V tej stranki so svojo odločitev na družbenem omrežju Twitter utemeljili z besedami, da "potem ko je minister Jernej Pikalo napovedal uresničitev odločbe ustavnega sodišča do začetka prihodnjega šolskega leta, v DZ ni potrebnih 46 glasov za izglasovanje ustavne obtožbe, ki je močno orodje opozicije". "Če želimo, da tako ostane, jo je smiselno vlagati, če je zanjo dovolj podpore," so dodali.

Liscu se ob tem zdi zanimivo, da se v NSi "niso pridružili obrambi pravne države". Da se v NSi niso odločili za podporo predlogu, ga preseneča tudi zato, ker je bil prvopodpisani pod pobudo za oceno ustavnosti, na podlagi katere je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, ravno njihov nekdanji poslanski kolega Anton Kokalj.

nazaj na vrh