Sindikat kmetov zahteva manj zveri že do nove pašne sezone

  • Napisal  STA/ Z.P./ sds.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Sindikat kmetov zahteva manj zveri že do nove pašne sezone

Sindikat kmetov Slovenije želi že do nove pašne sezone dogovor, da se upravljanje z volkovi ponovno vzpostavi samo na enem območju ter da se določi zgornjo mejo števila volkov in hitrejše sprejemanje odločb za izredne odstrele, je na okrogli mizi v Gorenji vasi poudaril podpredsednik Roman Žveglič. Župan Milan Čadež opozarja, da volk tu nima mesta.

Župan občine Gorenja vas-Poljane Čadež je na okrogli mizi z naslovom Podeželje na razpotju: Zveri ali obdelana krajina poudaril, da bi morala glede zveri imeti prvo in zadnjo besedo lokalna skupnost.

Žveglič pa je prepričan, da bodo morali biti kmetje v tem zimskem času kar se da agresivni, da dosežejo povečan odstrel volka do nove pašne sezone. "Če ne bomo tega uredili, bo prišel maj in začetek paše, problemi se bodo širili še na območja, ki še niso bila prizadeta," je dejal.

Predstavnik sindikata Stane Bergant je septembra v Bruslju predstavil peticijo za zmanjšanje števila zveri v Sloveniji. Prepričan je, da je izvirni greh habitatna direktiva iz leta 1992. "Takrat so bile zveri v zahodni Evropi na robu izumrtja. V današnjem času, ko so se priključile nove države, vse z veliko populacijo zveri, je stvar drugačna. Zaščita zveri pa je še vedno strogo zapisana," je povedal in dodal, da domača politika ne ustvari pogojev za boljše upravljanje z zvermi.

Cerkljansko in škofjeloško območje je območje razpršene poselitve, zato po mnenju Berganta ni mogoče vzpostaviti varovane pašne površine. "Število živinorejskih kmetij se bo zmanjševalo, drugih pogojev pa v tem svetu ni zaradi klime in kratke vegetacijske dobe," pravi. Ob tem je prepričan, da strokovnjaki ne nosijo posledic pokolov volkov, temveč vse negativne posledice in stroške vedno nosi kmet.

Predstavnik Društva rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek pa je opozoril, da stalež drobnice zadnje desetletje drastično upada. Leta 2009 so jih beležili 170.000, medtem ko se trenutno številka giblje pri 120.000. Prepričan je, da je v Sloveniji prostora za okrog 500.000 živali drobnice in da ne smemo dopuščati, da se volkovi širijo na območja, kjer jih zadnjih 50 let ni bilo.

Bergant je okrcal nevladne organizacije, češ da za svojo samopromocijo propagirajo zaščito zveri, prav tako naj bi politika skozi financiranje takih organizacij pridobivala politične točke. Čas je, da Evropska unija začne z omilitvami direkcij, ki ščitijo zveri, je prepričan.

Ustanovitelj pobude za odstranitev nevarnih zveri s tega okolja Ivan Mavri meni, da je zaščita drobnice z ograjami neumnost in da volk vedno najde pot do njih. S tem se je strinjal tudi Žveglič in dodal, da ne varovanje drobnice ne odškodnina po pokolih nista prava smer. "Ni druge rešitve, kot da se poseže z odstrelom za zmanjšanje populacije," je dejal.

Medtem pa je Čadež poudaril, da bodo kmetje v teh krajih vztrajali in kmetovali naprej ter da volkov tu ni bilo in da jih ne sme biti niti v prihodnje. Tudi Bergant želi, da se ponovno vzpostavi stanje, ki so ga bili kmetje vajeni - da so zveri omejene na območje Kočevskega in Snežnika, kjer imajo na voljo prostrane gozdove in kjer ni razpršenih naselij.

"Romantični zagovorniki volka tudi širijo mit, da je volk potreben, da uravnava biodiverziteto. V zahodni Evropi že stoletja ni bilo zveri, cele celine so brez zveri. To je mit, ki ne vzdrži," je bil oster.

--

Med tem pa je prav danes v DZ RS potekala 24. nujna seja Odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri so članice in člani obravnavali pobudo za oceno ustavnosti Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave. Članice in člani odbora so razpravljali o odgovoru, ki naj ga v zvezi z ustavno pobudo državni zbor poda na ustavno sodišče. Pobuda za oceno ustavnosti sicer ni prva, ki je prišla v Državni zbor, z njo se zastavlja vprašanje ustavnosti ureditve, vsa vprašanja, navedena v pobudi, pa so se odprla tudi v zakonodajnem postopku. Pobudo za oceno ustavnosti so vložili v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij (PIC) Ljubljana, kjer predlagajo tudi začasno zadržanje interventnega zakona.

Spomnimo. Interventni zakon je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v sprejem vladi pa ga je vložilo ministrstvo za okolje in prostor, pod okrilje katerega sicer sodi upravljanje z zvermi. S predlaganim zakonom se je predlagalo odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave. Vlada odvzem medvedov in volkov iz narave vsako leto ureja z odloki. Za letošnjo sezono odstrela volka po dveh sodbah upravnega sodišča ni predvidela, na podlagi ocene zavoda za gozdove je predvidela le odvzem 200 medvedov iz narave, a se odstrel ne izvaja, saj je upravno sodišče odpravilo in v ponovni postopek vrnilo prilogo odloka, v kateri sta določena število in prostorska razporeditev odvzema medvedov iz narave. Kot je ob sprejemanju zakona v DZ v juliju pojasnil državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver, je v Sloveniji vzpostavljen delujoči sistem upravljanja z velikimi zvermi, vendar pa je zaradi povečanega števila srečanj in napadov prišlo do interventnega zakona. Na seji Državnega zbora ob sprejemu zakona, je poslanec SDS Žan Mahnič dejal, zakon, ki je pripravljen, ni sistemski. "Odstrela volkov in medvedov ni v takšnem številu, kot so rekli strokovnjaki. Ne lovci ne gozdarji ne kmetje, ampak strokovnjaki, ki to spremljajo. Vsi priznavajo, da imamo v Sloveniji praktično najboljši monitoring v Evropi, kar se tiče sledenja populaciji zveri, tudi divjadi. In ko vse to pade, potem pridete z interventnim zakonom, z nekaj členi, kjer odredite odstrel 200 medvedov oziroma 175 medvedov in 11 volkov. Ali je to sistemski zakon?" je takrat spraševal poslanec. Zakon smo v SDS vseeno podprli, tudi zaradi situacije, ki je takrat v zvezi s tem vladala v državi.

Poslanec SDS Zvone Černač pa je na današnji seji dejal, da je bil interventni zakon sprejet na materiji, o kateri se parlament kot politično telo sploh ne bi smelo izrekati: »Interventni zakon je bil sprejet zato, ker država očitno ni poskrbela za mehanizme, da bi stroka normalno opravljala svoje delo in da bi stvari, ki morajo delovati po strokovni ravni, normalno učinkovale«. Dodaja, da, ker se je zapletlo na Upravnem sodišču, kjer se roki odločanja merijo v desetletjih, je prišlo do situacije, ki smo ji priča. »Danes ne govorimo o strokovni plati problema, temveč o tej ustavni pobudi in o mnenju zakonodajno pravne službe v zvezi z njo,« dodaja Černač, ki je tudi izpostavil, da je zakonodajno pravna služba odgovor za ustavno sodišče pripravila pravočasno, Vlada RS pa je zamudila rok za pripravo odgovora Ustavnemu sodišču, t.j. 26. november.

Članice in člani Odbora so po razpravi s 14 glasovi za in 3 proti sprejeli mnenje zakonodajno pravne službe o interventnem odvzemu osebkov rjavega medveda in volka iz narave. Vir: sds.si

nazaj na vrh