Poslanci jutri o četrtem protikoronskem zakonu - med drugim tudi o aplikaciji za sledenje okuženim, a tudi o zaščiti delovnih mest - bo tokrat zmagal razum?

foto: Polona Avanzo foto: Polona Avanzo

DZ bo zadnjo redno sejo pred počitnicami v četrtek začel z obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19. Glavni namen četrtega protikoronskega zakona je zaščita delovnih mest, daje pa tudi podlago za uvedbo aplikacije za spremljanje stikov z okuženimi.

 

Julijsko redno zasedanje DZ bo potekalo do torka. Glede na časovnico seje, s katero je danes soglašal kolegij predsednika DZ, imajo poslanci za obravnavo četrtega protikoronskega zakona v ponedeljek na voljo sedem ur in 40 minut.

Odbor DZ za delo je predlog zakona v ponedeljek podprli z manjšimi popravki. Vladna koalicija je v predlog vgradila pravno podlago za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami v karanteni, z namenom preprečevanja širjenja okužb. Uporaba aplikacije bo po sedanjem predlogu prostovoljna, razen za tiste v karanteni in za potrjeno pozitivne.

O tem je pričakovati največ burne razprave, saj aplikaciji nasprotuje večinski del opozicije, ki napoveduje tudi ustavno presojo.

Več odobravanja v protikoronskem zakonu so deležne spremembe subvencioniranja nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. Ukrep bi se moral junija izteči, vendar zdaj vlada predlaga njegovo podaljšanje še za en mesec in daje možnost, da lahko ukrep glede na potrebe na trgu dela še dvakrat podaljša, vendar ne dlje kot do konca septembra.

V petek imajo poslanci okoli štiri ure in pol na voljo za obravnavo vmesnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije.

V ponedeljek so na dnevnem redu julijske seje poslanska vprašanja vladni ekipi. V torek imajo nato poslanci več kot šest ur in pol na voljo za razpravo o aktu za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij glede zalog, nabave in drugih načinih pridobitve ali razpolaganja z zaščitno in medicinsko opremo za zoperstavljanje epidemiji covida-19.

Odreditev preiskave je zahtevala koalicija, s tem pa prehitela opozicijo, ki je pred tem napovedala preiskavo z enako vsebino. V skladu s koalicijskim predlogom pa bo preiskava zajela tudi obdobje pred nastopom vlade Janeza Janše, in sicer od 1. februarja.

V torek imajo poslanci skoraj štiri ure in pol na voljo tudi za prvo obravnavo predloga LMŠ za dopolnitev zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19. LMŠ predlaga, da bi bili posamezniki, ki so imeli 13. marca v Sloveniji stalno prebivališče, od oktobra do decembra letos upravičeni do univerzalnega dohodka v višini 100 evrov na mesec.

V torek so na dnevnem redu tudi mandatno-volilne zadeve. Pričakovati je bilo, da se bo DZ v tem sklopu seznanil z odstopom notranjega ministra Aleša Hojsa, a predsednik vlade Janez Janša ministrove odstopne izjave, kot kaže, ni poslal v DZ. Po poslovniku DZ je rok za to potekel opolnoči. Predsednik vlade mora namreč po poslovniku DZ o odstopu ministra obvestiti predsednika DZ najpozneje v sedmih dneh po prejemu pisne odstopne izjave ministra. Hojsova odstopna izjava pa je datirana na 30. junij.

nazaj na vrh