Janša: Dobrodošel bi bil še bolj ambiciozen pristop za zagon gospodarstva v EU

Janša: Dobrodošel bi bil še bolj ambiciozen pristop za zagon gospodarstva v EU

Slovenski premier Janez Janša je danes na Twitterju pozdravil francosko-nemški predlog o 500 milijard evrov vrednem skladu za zagon gospodarstva EU po pandemiji. "Vendar bi bil dobrodošel bolj ambiciozen pristop za reševanje simetrične krize takšne razsežnosti," je zapisal. O tem se je pogovarjal tudi z italijanskim kolegom.

"Gre za dober korak naprej. 500 milijard evrov je resnično makroekonomsko pomembna številka, vendar pa bi bil dobrodošel bolj ambiciozen pristop za reševanje simetrične krize takšne razsežnosti. Zdaj potrebujemo hiter dogovor o večletnem finančnem okviru in skladu za okrevanje v paketu," je zapisal Janša na Twitterju v odzivu na objavo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je prav tako pozdravila francosko-nemški predlog.

Von der Leynova je med drugim ocenila, da "francosko-nemški predlog prepoznava razsežnost gospodarskega izziva, ki je pred Evropo in izpostavlja potrebo po rešitvi s proračunom EU".

Janša je na Twitterju objavil, da se je o omenjenem skladu za zagon gospodarstva EU po pandemiji koronavirusa in o večletnem finančnem načrtu danes pogovarjal tudi z italijanskim premierjem Giuseppejem Contejem. "Strinjala sva se, da za to, da premagamo to krizo in pomagamo podjetjem in družinam, potrebujemo ambiciozen predlog Evropske komisije. To je vitalnega pomena za to, da bi EU in skupni trg povsem okrevala," je zapisal slovenski premier.

Conte je že pred tem na Twitterju objavil, da je nemško-francoski predlog prvi pomemben korak v smeri, ki jo je predlagala Italija. "Da bi premagali krizo, da bi podprli podjetja in družine, je treba zgraditi sklad za okrevanje. Zaupamo v to, da bo iz Evropske komisije prišel ambiciozen predlog," je zapisal predsednik italijanske vlade.

Janša je zvečer tvitnil še, da se je pogovarjal tudi z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem. Kot je zapisal v tvitu, sta se pogovarjala o reševanju posledic epidemije na EU ravni, večletnem finančnem okviru in skladu za okrevanje. Govorila sta tudi o "odpiranju meja in izkušnjah v boju s koronavirusom, kjer sta Slovenija in Avstrija med najuspešnejšimi državami", je še sporočil slovenski premier.

Avstrijski kancler Kurz je za zdaj bolj zadržan glede odpravljanja nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo, zlasti ukrepov, ki so bili uvedeni med pandemijo. Medtem ko je danes z Dunaja prišla novica, da so se zunanji ministri Avstrije, Češke, Slovaške na videokonferenci dogovorili za odprtje skupnih meja sredi junija, pa Slovenija pri tem ni bila omenjena.

Kurz je zadržan tudi do francosko-nemškega načrta in kot je danes napovedal, pripravlja skupaj s kolegi iz Nizozemske, Danske in Švedske nasprotni predlog, ki ne bi temeljil na subvencijah, ampak na posojilih. Janša je bil med drugim vnet zagovornik ideje o vzpostavitvi t. i. koronskih obveznic, s katerimi bi EU kot celota financirala posledice krize.

Nemčija in Francija sta v ponedeljek predlagali 500 milijard evrov težak sklad za ponoven zagon gospodarstva EU, ki se zaradi pandemije novega koronavirusa sooča z veliko gospodarsko krizo. Sklad bi se financiral z zadolževanjem na trgu v imenu EU, z njim pa bi financirali najhuje prizadete sektorje in regije unije. Državam, ki bi bile deležne pomoči iz sklada, sredstev ne bi bilo treba vračati, ampak bi jih vračali skupaj skozi proračun EU.

nazaj na vrh