Janez Janša: Predvidena je tudi pomoč samozaposlenim

Janez Janša: Predvidena je tudi pomoč samozaposlenim

Predsedniki koalicijskih strank so v petek uskladili usmeritve za pripravo novega zakonskega paketa za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, na podlagi katerih so zbrali še predloge ministrstev in svetovalne skupine pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika. Vlada bo smernice obravnavala na večerni seji, je napovedal premier Janez Janša.

Seja se bo začela ob 18. uri, na seji pa bodo ministri obravnavali smernice za pripravo zakonskega paketa, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Janša je na Twitterju zapisal, da so prve usmeritve na ravni predsednikov strank uskladili že v petek zvečer, danes do 12. ure so predloge posredovala še ministrstva in svetovalna skupina, ki jo vodi Lahovnik.

Vlada bo po njegovih napovedih smernice obravnavala in sprejemala na današnji večerni seji. Predstavljene bodo v torek, že prej pa bosta stekla delo za pripravo zakona ter usklajevanje na različnih ravneh. "V smernice bodo vključene tudi rešitve za pomoč samozaposlenim," je dodal.

Temeljna vsebina paketa bo, kot je dodal predsednik vlade, zamrznitev stanja. Vlada bo zato zagotovila toliko finančnih sredstev, kot je treba, da se ohrani "delovna mesta, socialno stabilnost, gospodarske zmogljivosti, javni servis, potenciale v znanosti, kulturi... in družbi nasploh".

Že v soboto je napovedal, da bo vlada zakonski predlog potrdila do petka in ga nato poslala DZ v sprejem. Napovedal je tudi 30-odstotno znižanje vseh funkcionarskih plač na državni ravni za čas trajanja epidemije.

Novi vladni predlogi se nanašajo na nagrajevanje zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih v času epidemije, kot so zdravstvo, civilna zaščita, varnost in kritična infrastruktura. Po odločitvi predstojnikov bo zanje na voljo od 10- do 200-odstotni dodatek na osnovno plačo.

Delodajalcem bodo priporočili, naj podoben pristop uberejo v svojih podjetjih, še posebej v trgovini z osnovnimi življenjskimi potrebščinami.

Zakonski paket se bo nanašal tudi na pomoč gospodarstvu. Vlada bo oblikovala predlog za način in višino povračila plač v podjetjih, ki so morala zaradi epidemije v celoti ali deloma prekiniti poslovanje. Določila bo način ocene gospodarske škode, povzročene gospodarskim subjektom zaradi epidemije, in splošni okvir za povračilo.

Posebna skupina, ki jo vodi Matej Lahovnik, naj bi po neuradnih informacijah časnika Finance predlagala ukrepe, ki bi večinoma veljali za marec, april in maj, usmerjeni pa naj bi bili v ohranjanje delovnih mest, pomoč samozaposlenim, izboljšanju likvidnosti podjetij, pomoč ljudem, ki se jim bodo zmanjšali prejemki, in dodatno pomoč podjetjem za zaščito.

Sofinanciranje čakanja na delo bi spremenili, pri čemer naj bi bili predvideni dve alternativi: delež državnega financiranja plač in prispevkov delavcev na čakanju bi se zvišal na 80 odstotkov, podjetje pa bi prispevalo 20 odstotkov, ali pa bi se delež državnega financiranja plač zvišal na 80 odstotkov neto plače, podjetje bi po lastni presoji prispevalo dodatek, vse prispevke, tako zaposlenih kot tistih na čakanju pa bi plačevala država.

Poleg tega naj bi med drugim predlagali, da bi vsem na čakanju odpisali akontacijo dohodnine, odpravili bi sedanji pogoj, da mora biti za sofinanciranje države na čakanju 30 odstotkov zaposlenih, nadomestilo za vse bolniške odsotnosti v času epidemije bi od prvega dne kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nagrade, s katerimi podjetja zaradi težkih razmer stimulirajo delavce in pomenijo presežek neto plače nad zadnjim izplačilom neto plače pred sprejemom ukrepov, pa bi razbremenili vseh dajatev.

Med ukrepi za samozaposlene (sem naj bi uvrstili samostojne podjetnike in druge samozaposlene osebe, direktorje družb z enim zaposlenim, zavarovane pod šifro 040, ne pa tudi popoldanskih s.p.) naj bi predlagali, da so tisti, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače, v tem obdobju bi se jim odpisalo prispevke, zanje bi jih plačevala država, do odmere dohodnine za leto 2020 bi se jim odložilo plačilo akontacije dohodnine.

Za izboljšanje likvidnosti v podjetjih naj bi skupina predlagala garancijsko shemo in odkup terjatev do podjetij s strani Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), pri čemer bi DUTB zagotovili dovolj sredstev za izvedbo prek dokapitalizacije in/ali poroštva.

Zamrznili bi akontacijo davka na dobiček oz. vnaprejšnjega plačila davka na predvideni dobiček za vsa podjetja ter uveljavljanje pogodbenih kazni za zamude pri izvajanju dobav in storitev po pogodbah z javnim sektorjem. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev bi se skrajšali na osem dni. Predlagali naj bi tudi, da se regres za letni dopust izplača v dveh delih, prvi (ne polovični) del do 30. junija, drugi del pa do 31. decembra drugi del regresa za letni dopust, pri čemer bi za letos kot interventni ukrep omogočili, da se oba dela izplačata do 31. decembra.

Za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile (varstva otrok, nezmožnosti prihoda na delo), naj bi predlagali izenačitev s statusom za delavce na čakanju. Delavcu, ki bi v času epidemije izgubil službo, bi od prvega dne avtomatično pripadlo nadomestilo za brezposelnost; ko bi veljavnost ukrepa prenehala, pa bi se mu pravice odmerile po veljavni zakonodaji. Uporabniki javnih storitev, ki se ne izvajajo (npr. vrtci), v času krize ne bi plačevali.

Podjetjem, ki morajo ostati odprta, naj bi po predlogu skupine civilna zaščita, Nacionalni inštitut za javno zdravje in ostali pristojni zagotovili potrebne zaščitne ukrepe, možnost nakupa mask, razkužil, usmeritve glede ravnanj. Pristojne institucije naj bi po predlogu tudi izdale smernice za varno delo in ravnanje v primeru pojava bolezni pri zaposlenem.

nazaj na vrh