Današnja seja KNJF: Za odpis dolgov v postopkih poenostavljene prisilne poravnave je poskrbela vlada Alenka Bratušek in njena tedanja koalicija

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Predsednik komisije Anže Logar (foto:SDS) Predsednik komisije Anže Logar (foto:SDS)

Alenka Bratušek je v času, ko se je spreminjala stečajna zakonodaja, bila v tesni navezavi z Zoranom Jankovićem, danes pa posledice odpisa dolgov podjetjem v lasti družine Janković, trpijo davkoplačevalci.

 

Danes bo na seji Komisije za nadzor javnih financ potekala razprava o izbrisu dolgov in zlorabah postopka poenostavljene prisilne poravnave.

Kot je povedal predsednik komisije dr. Anže Logar, je bila javnost zgrožena nad odpisom dolgov družini enega od političnih funkcionarjev, to je župana Ljubljane, in to je tudi razlog, da se preveri, ali je bilo pri sprejemu zakonodaje, ki je to omogočila vse kot mora biti, ali pa ni prišlo morda do večjih nepravilnosti in političnih povezav, ki so na koncu marsikomu naredile usluge. »Vsi morajo biti enaki pred zakoni, morajo biti pa tudi zakoni takšni, da vsem ponujajo enake možnosti,« je povedal dr. Logar in dodal, da smo po pregledu sprejema insolvenčne zakonodaje v poslanski skupini SDS ugotovili, da je vlada Alenke Bratušek v novembru 2013 to zakonodajo spremenila tako, da se izbrisi dolgov lahko zgodijo brez kakršnekoli varnosti za upnike, torej za tiste, ki so že tako potegnili najkrajši konec. »Ker je med upniki dostikrat tudi Finančna uprava, menimo, da je prišlo zato tudi do stroškov za davkoplačevalce. To želimo preveriti in ugotoviti, kako je sploh lahko prišlo do takšnega zakonodajnega predloga, kot ga je predlagala vlada Alenke Bratušek in ki so ga tedanji koalicijski partnerji DeSUS in SD tudi podprli,« je dejal dr. Logar.

Izpostavil je, da je tudi v javnem obveščanju prišlo do netočnih poročanj, saj se je operiralo z netočnimi informacijami. »Zakon, ki je omogočil poenostavljeno poravnavo, je bil soglasno podprt, ampak je vlada Alenke Bratušek v novembru 2013 prišla s spremenjenim predlogom, kjer se je umaknila varovalka za upnike, to pa je najmanj 50 % poplačilo in to določilo je sprejela zgolj tedanja koalicija Alenke Bratušek. V SDS smo takrat glasno opozarjali na možnost zlorabe takšnega določila, na odboru smo celo uspeli z amandmajem, ki je vrnil nazaj najmanj 50% poplačilo, a je koalicijska večina pod vodstvom Alenke Bratušek preglasovala ta naš amandma,« je sprejemanje zakonodaje v 2013 opisal dr. Logar in dodal: »Takrat je Alenka Bratušek bila še v tesni povezavi z ljubljanskim županom, danes pa posledice odpisa dolgov podjetjem v lasti družine Janković, trpijo tudi davkoplačevalci.«

Kot je poudaril dr. Logar se komisija za nadzor javnih financ želi seznaniti s potencialnimi stroški za davkoplačevalce v primerih poenostavljenih prisilnih poravnav. »Z vidika FURS in ostalih državnih organov želimo ugotoviti, koliko takšnih ekscesnih primerov se je dogodilo s takšnimi odpisi, želimo preveriti zgodbe upnikov, ki so bili opetnajsteni z zakonodajo Alenke Bratušek, predlagamo tudi poglobljeno analizo, ki naj jo pripravi ministrstvo za pravosodje, ki naj predlaga tudi možne rešitve, da v prihodnje ne bo prihajalo do takšnih ekscesnih primerov. Hkrati pa tudi želimo, da tisti, ki bodo pripravljali to zakonodajo, niso isti kot tisti, ki so pripravljali te spremembe iz novembra 2013.«

Predsednik KNJF je kot skrajno neverjetno izpostavil dejstvo, da nekdo, ki ima v podjetjih negativni kapital in nima nobenega finančnega toka, odkupuje terjatve ranga 6,5 milijona evrov. »Skrajno neverjetno je tudi, da nihče ničesar ne preveri, preden potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo in da se ta zgodba odvija pred očmi javnosti na škodo vseh upnikov. Tako menimo, da v teh ekscesnih primerih organi pregona niso naredili vse, kar bi lahko, zato Komisija v zadnjem sklepu tudi daje pobudo, da pri teh primerih tudi NPU preveri skladnost z vso zakonodajo,« je dejal poslanec in dodal, da podobne sheme, kot je bila ta v primeru družine Janković, lahko služijo tudi za pranje denarja.

»V sklepih zahtevamo dodatno informacije, torej da ministrstvo za pravosodje in ostali organi priskrbijo konkretne podatke o konkretnih primerih, da bomo vedeli, kakšne dimenzije so problemi poenostavljenih prisilnih poravnav, na podlagi tega pa se bomo nato odločili za nadaljnje korake,« je povedal dr. Logar.

V javnosti so se sicer že pojavila imena strokovnjakov, ki jih ministrstvo za pravosodje namerava povabiti k pripravi sprememb stečajne zakonodaje. »Ministrica je navedla imena, ki so bila enaka tistim, ki so poskrbela za novembrski zakon leta 2013, kar je pripeljalo do ekscesnih primerov, ki si jih lahko privoščijo dobro obveščeni dolžniki na račun upnikov, in eden naših nasvetov je, naj se ne operira z istimi imeni, ampak naj se oblikuje skupina, ki bo s svojo strokovnostjo onemogočila prvorazrednim zaobid zakonodaje v njihovo korist oziroma na škodo upnikov ter državljank in državljanov Republike Slovenije.«

Vabljeni k spremljanju seje od 9. ure dalje na 2. programu Nova24TV in na TV Slovenija 3.

nazaj na vrh