Prehrana za preprečitev propada človeške civilizacije Izpostavljeno

  • Napisal  Matevž Jeran, magister inženir prehrane
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Prehrana za preprečitev propada človeške civilizacije

Varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) smo ljudje presegli na naslednjih štirih področjih: 1) raba tal, 2) upad biotske raznovrstnosti in porušeno stanje ekosistemov, 3) porušena dušikov in fosforjev krog, 4) podnebne spremembe. Varna meja zmogljivosti našega planeta, ki se nanaša na porabo vode morda še ni presežena, a novejše raziskave kažejo na to, da smo tudi na tem področju že zabrodili v območje negotovosti [1]. Povprečen Evropejec varne meje zmogljivosti našega planeta obremenjuje bolj kot povprečen prebivalec sveta, saj živimo nadpovprečno udobno – smo nadpovprečno razvajeni [2]. Na preseganje že preseženih varnih mej zmogljivosti našega planeta nič ne vpliva toliko kot kmetijstvo. Pri upadu biotske raznovrstnosti nosi kmetijstvo približno 80 % odgovornosti. Kmetijstvo nosi vsaj 85 % odgovornosti za porušena dušikov in fosforjev krog. Na globalnem nivoju je za približno 80 % deforestacije odgovorno kmetijstvo. Kmetijstvo nosi približno 84 % odgovornosti za prekomerno porabo vode. Kmetijstvo nosi približno 25 % odgovornosti za podnebne spremembe. Kmetijstvo ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta bolj kot fosilna goriva [1]. Na rabo tal, upad biotske raznovrstnosti ter rušenje dušikovega in fosforjevega kroga najbolj vpliva kmetijstvo, na podnebne spremembe pa najbolj vpliva močna odvisnost od fosilnih goriv [1, 3].

 

Ampak kmetijstvo je za preživetje človeštva nujno. Treba je ugotoviti, kateri del kmetijstva je najbolj neracionalen. Kateri sektor kmetijstva škoduje planetu in prehranski varnosti hkrati? Živinoreja je odgovorna za zelo velik delež okoljskega odtisa evropskega kmetijstva, hkrati pa zaradi potratnosti krmljenja rejnih živali s poljščinami ogroža prehransko varnost. Živinoreja nosi 78 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na izgubo kopenske biotske raznovrstnosti. Živinoreja nosi 73 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na rušenje fosforjevega in dušikovega kroga. V Evropski uniji živinoreja zavzema 65 % kmetijskih površin. Živinoreja nosi 55 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na prekomerno porabo vode. Živinoreja nosi 81 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na podnebne spremembe [4].

Iz vsega tega je razvidno, da živinoreja že presežene varne meje zmogljivosti našega planeta ogroža bolj kot fosilna goriva, saj uporaba fosilnih goriv ne vpliva na toliko različnih varnih mej.

Med tem pa Slovenci v povprečju zauživamo 3.2-krat več mesa, 2.3-krat več mlečnih izdelkov in 2.3-krat več jajc od priporočil za trajnostno prehrano, hkrati pa pridelavo živil živalskega izvora in pridelavo krme za rejne živali subvencioniramo bolj kot pridelavo živil rastlinskega izvora za ljudi [5, 6]. Poleg tega pa slovenske prehranske smernice še nikoli niso upoštevale trajnostnega vidika prehrane.

Predlog 1: Vpeljava trajnostnega vidika prehrane v slovenske prehranske smernice do konca leta 2020: Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora. Odgovorna organa sta pri tej spremembi Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje in se upoštevanju trajnostnega vidika prehrane izogibata. Mudi se, saj po letu 2021 dobimo novo kmetijsko politiko in zelo bi bilo priporočljivo, da še med njenim nastajanjem nanjo v letu 2020 vplivajo posodobljene trajnostne prehranske smernice.

Predlog 2: Postopno preusmerjanje kmetijskih subvencij iz živinoreje in pridelave živinorejske krme v pridelavo rastlinske hrane za ljudi med leti 2020 in 2030. Ključno naj bo umikanje subvencij iz industrijske živinoreje in iz pridelave krme zanjo. Odgovorni organ je pri tej spremembi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in se upoštevanju trajnostnega vidika kmetijstva/prehrane izogiba.

Predlog 3: V Sloveniji bi bilo smiselno razpoloviti povprečen vnos živil živalskega izvora do leta 2030. Prav tako bi bilo do leta 2030 živinorejo smiselno zmanjšati za 2-krat. To je smiselno že samo z vidika blaženja podnebnih sprememb [7], če pa upoštevamo še vidike, omenjene pod točko 'Stanje', vidimo, da so ti ukrepi nujni.

Predlog 4: Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis. Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje. Pri uvedbi davka na ogljik v okviru zelene davčne reforme naj kmetijsko-živilsko-prehranski sektor ne bo spregledan.

Predlog 5: Mladi za podnebno pravičnost zahtevajo ukinitev industrijske živinoreje do leta 2030 (https://www.zapodnebnopravicnost.si/).

Utemeljitev: Predlog vladi 'Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko' (julij 2018) vsebuje smiselne cilje za Slovenijo, ki so zelo podobni tu naštetim predlogom. Predlog vladi je na portalu predlagam.vladi.si podprlo 1520 oseb, proti je glasovalo 27 oseb (https://predlagam.vladi.si/predlog/9311). Zahtevam Mladih za podnebno pravičnost je z udeležbo na njihovem septembrskem protestu (september 2019) podporo pokazalo več kot 13000 oseb (https://www.delo.si/novice/okolje/protesti-tokrat-tudi-v-sloveniji-232387.html).

 

[1] Campbell, B. M., D. J. Beare, E. M. Bennett, J. M. Hall-Spencer, J. S. I. Ingram, F. Jaramillo, R. Ortiz, N. Ramankutty, J. A. Sayer, and D. Shindell. 2017. Agriculture production as a major driver of the Earth system exceeding planetary boundaries. Ecology and Society 22(4):8. https://doi.org/10.5751/ES-09595-220408

[2] Hoff, H., T. Häyhä, S. Cornell and P. Lucas (2017). Bringing EU policy into line with the Planetary Boundaries. SEI, PBL Netherlands Environmental Assessment Agency and Stockholm Resilience Centre. https://www.sei.org/publications/eu-policy-into-line-planetary-boundaries/

[3] EPA. 2017. Global Greenhouse Gas Emissions Data. Washington, D.C., EPA – United States Environmental Protection Agency. https://www.epa.gov/ghgemissions/global-greenhouse-gas-emissions-data

[4] Leip A., Billen G., Garnier J., Grizzetti B., Lassaletta L., Reis S., Simpson D., Sutton M. A., de Vries W., Weiss F., Westhoek H. 2015. Impacts of European livestock production: nitrogen, sulphur, phosphorus and greenhouse gas emissions, land-use, water eutrophication and biodiversity. Environmental Research Letters, 10, 11: 115004, doi: 10.1088/1748-9326/10/11/115004: 13 str.

[5] Tavčar Nika. 2019. Developing Strategies to Move towards More Sustainable Food Consumption: the Case of Slovenia. Master Thesis submitted in fulfillment for the requirements of the Master of Science [Joint International Master in Sustainable Development]. University of Leipzig and University of Graz: 86 str. https://www.researchgate.net/publication/340984072_Developing_Strategies_to_Move_towards_More_Sustainable_Food_Consumption_the_Case_of_Slovenia

[6] Greenpeace European Unit. 2019. Feeding the Problem: the dangerous intensification of animal farming in Europe. Greenpeace European Unit, Brussels. https://www.greenpeace.org/eu-unit/issues/nature-food/1803/feeding-problem-dangerous-intensification-animal-farming/

[7] Jeran M. 2019. Sprememba prehranskih navad je najučinkovitejši kmetijsko-živilsko-prehranski ukrep za blaženje podnebnih sprememb [prispevek na konferenci]. V: Zbornik F – Ljudje in Okolje, 2019 (Zborniki IS2019, Institut Jožef Stefan, Ljubljana). https://www.academia.edu/40591037/Jeran_M._2019._Sprememba_prehranskih_navad

nazaj na vrh