Pomota

  • Napisal  Dr. Iztok Durjava
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
(foto: Nova24TV) (foto: Nova24TV)

Ko sem v soboto zjutraj v bližnji trgovini kupil časnik Delo (1.8.2020) in na prvi strani prebral velik naslov, skoraj da nisem mogel verjeti svojim očem: na mestu, ki ga zadnje čase v tem »neodvisnem« časniku zasedajo »afera« A. Pivec, pa novi zakon o RTV in problematika vladavine prava, je pisalo takole: Javni linč mora pred sodnike, z podnaslovom, Javni napadi, Tarča so vse pogosteje tudi posamezniki, ki niso javne osebnosti. In sem pomislil: pa so se le zganili tam na Tavčarjevi 9 in sklenili, da napravijo konec  petkovim nezakonitim zbiranjem protestnikov  ali nekakšnih vstajnikov v središču Ljubljane, končale se bodo grožnje s smrtjo in revolucijo (rdeča zvezda),  žaljenja policije in garde Slovenske vojske bodo sankcionirana itd. Zato sem hitro prelistal časopis, prišel do strani 11 in naletel na nov naslov, ki se glasi Če nisi naš, te zmelje javni linč.

Vse skupaj mi je postajalo vedno bolj sumljivo, saj sem v mladosti pogosto slišal besede, tudi v moji družini, ki je bila zaradi udeležbe v NOB levo orientirana, da to niso naši in ta in oni tudi ni naš. Tako so komunisti prav do leta 1990 neformalno označevali kot ne naše predvsem tiste, ki so domnevno pritrjevali domobranstvu ali pa so zgolj nasprotovali komunističnemu režimu. Iz omenjenega članka je moč razbrati, da se je sedaj zadeva obrnila in so naši postali aktualna koalicija, vlada in njeni podporniki ter stranka SDS, vaši ali ne naši pa tistih okrog 5000 protestnikov, ki divjajo po Ljubljani in potencialno širijo med drugim tudi nevarni virus. Po besedah novinarja, avtorja sestavka, so postali ti protestniki tarča groženj in diskvalifikacij po raznih družbenih omrežjih, kjer objavljajo tudi slike posameznih demonstrantov in posredujejo njihove osebne podatke. Po mnenju pravnih strokovnjakov, predvsem pa  ustavnega pravnika dr. Andraža Terška gre v teh primerih za kršenje človekove zasebnosti, kamor očitno sodi tudi  poniževanje policistov, ko jih s pištolo - igračo škropi mlado dekle in kršenje zasebnosti učitelja, ki razkriva svojo zadnjico. V pravnih zadevah ne bom sodil, osebno pa menim,  da gre v obeh primerih sicer za zasebna dejanja in dogodke, a se ti odvijajo na javni sceni in s političnim predznakom. Še enkrat: Deklica pač javno ponižuje sicer neaktivno policijo oziroma zakonito javno službo, gospod učitelj pa kaže zadnjico vladi, ki je formirana v skladu z zakoni in je torej legalna.

Levičarski ideologi očitno razumejo te tedenske  proteste kot neke vrste hepeninge (o tem piše Janez Pipan v zadnjem sobotnem Dnevnikovem Objektivu,  na strani 20 v članku z naslovom Oblast ulice), ki so domnevno svobodomiselne narave. Morda je v tem tudi nekaj resnice, saj če bi šlo za prave proteste, bi se morali vrstiti dan za dnem. Zato niti ni čudno, da je eden izmed iniciatorjev protestov gospod Jaša Jenull, neke vrste artist, ki  tudi zasebno  prodaja plesno glasbene javne parodije kot razkriva njegov video, posnet  ob otvoritvi neke trgovine tort blizu ljubljanske tržnice. Protestnik Janull v tem videu nastopa v  vlogi brezspolnega angela ali celo arhangela in aludira na angelske občutke ob zaužitju sladke pregrehe. 

Levičarski ideologi pa žal niso tako dobri parlamentarni (ali politični) matematiki za kar se je oklical esdejevec Matjaž Han in niso računali, da velik del Slovencev, ki spoštuje  pravni red, ne bo mirno gledal, kako v njihovem imenu  po številu skromna skupina protestnikov odločno in manifestativno nekaj zahteva (med drugim odstop vlade) in si upa brez vsakršnega mandata ustanoviti celo nekakšno skupščino, ki naj bi urejala namesto ostalih državljanov in njihovih legalnih zastopnikov politične zadeve v državi. 

Tudi poenostavljeno razglašanje nekaj malega prisotnih ljudi v rumenih telovnikih za neonaciste, ki naj bi bili skupaj s skupino motoristov in harmonikarjev edini podporniki aktualne vlade, je prav bizarno.

Vendar anarhija in prevratništvo ne vladata samo vsak petek na ljubljanskih ulicah, ampak sta prisotna tudi v slovenskem parlamentu, kjer ju gojita zlasti stranki Levica in LMŠ. Njuni napadi na ministre so nedvomno dosegli rob politično sprejemljivega početja. Očitati ministru za kulturo, uglednemu zgodovinarju in znanstveniku, nekulturnost, kar počenjajo ti poslanci, ki pa so v resnici brez vsakršne osebne kulture, je pravi absurd, nevreden parlamentarne govorice.

Nasploh je levičarsko opletanje z raznimi političnimi izmi na Slovenskem doseglo že prevelike razsežnosti. Tako imenovani Aktiv delavk in delavcev v kulturi na primer zahteva odstop ministra za kulturo med drugim zaradi »gest, ki jih spomnijo na zgodnje obdobje nacizma« (Akcija za kulturo. Vztrajajo pri odstopu ministra, Delo, 29. 7. 2020, str.2). Sam se nisem nikoli strokovno ukvarjal z zgodnjim nacizmom, vem pa, da se v času »zrelega« nacizma v Nemčiji po letu 1933 umetnikom ali če hočete kulturnikom ni godilo nič  dobrega. Tisti, ki so jih nacisti po prevzemu oblasti uvrstili v kategorijo tako imenovane »Entartete Kunst« so morali v glavnem zapustili domovino in oditi v tujino (predvsem v Anglijo in ZDA). In če  omenjeni Aktiv meni, da pri nas vlada  zgodnja faza nacizma ali neka zgodnja faza diktature,  imajo  kulturniki še vedno čas, da se premaknejo  kam drugam. Obstaja pa tudi alternativa: Aktiv ali kaj to je, naj se začne brez revolucionarnih floskul in žaljivk dogovarjati s pristojnimi državnimi  organi za kulturo, protestniki na ljubljanskih ulicah pa naj čim prej odidejo na počitnice.

Dr. Iztok Durjava

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.