Kdo sramoti partizane: Logar – Pirjevec – Širok? (1)

  • Napisal  Dr. Kaja Širok/MNZS
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Dr. Jože Pirjevec v svoji knjigi Partizani ni pravilno navedel vir vseh fotografij, ki jih je objavil v knjigi. Foto: www.zrs-kp.si Dr. Jože Pirjevec v svoji knjigi Partizani ni pravilno navedel vir vseh fotografij, ki jih je objavil v knjigi. Foto: www.zrs-kp.si

Odgovor dr. Jožetu Dežmanu na pismo Kdo sramoti partizane: Logar – Pirjevec – Širok?

Pred izdajo knjige Partizani (avtor dr. Jože Pirjevec) je Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS) Cankarjevo založbo zaprosil za seznam uporabljenih fotografij pri navedeni publikaciji. Zaradi varovanja avtorskih pravic hranjenega fotografskega gradiva in nesoglasij, ki so v preteklosti s posameznimi založbami izhajale iz nepoznavanja gradiva ter njegove uporabe, MNZS redno sklepa pogodbe o uporabi in pogojih reprodukcije gradiva. V želji, da se uporabljeno gradivo pregleda in uredi pravice le-tega, je Cankarjeva založba 28. aprila 2020 poslala Muzeju spisek uporabljenih fotografij.

Po pregledu gradiva smo ugotovili, da ima večina fotografij kot vir zabeležen Arhiv Muzeja Jugoslavije v Beogradu, kjer se je, v toku desetletij, v reprodukcijah nabiralo fotografsko gradivo iz cele Jugoslavije. Stare prakse dela s fotografskim gradivom povzročajo danes veliko težav pri njegovi digitalizaciji in valorizaciji, saj so fotografije nepravilno zabeležene, ni zapisanih avtorjev, ni opravljenega historiata gradiva, več fotografij pa ima avtorske pravice v tujini. Stanje je problematično in ga, glede na zmožnosti in informacije, tudi redno urejamo.

Kljub izredno kratkemu roku in obilici drugega dela smo uspeli med uporabljenimi fotografijami identificirati nekaj fotografij, katerih lastništvo je nesporno v lasti in upravljanju Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Na urejanje pravic za te fotografije smo opozorili vodstvo Muzeja Jugoslavije in založbo. Slednja je z nami uredila prenos pravic za dvajset fotografij, ki so bile digitalizirane in popisane v skladu s popisnimi standardi MNZS. Za te fotografije je bila sklenjena tudi pogodba (hrani MNZS). Za ostalo uporabljeno fotografsko gradivo, pravice uporabe gradiva ter podatke pri uporabljenih fotografijah MNZS ne odgovarja.

Cankarjeva založba je bila tudi s strani Muzeja opozorjena na pomanjkljivosti in nepravilnosti v podnapisih izbranega fotografskega gradiva. Predvsem smo poudarili, da bi bila za kvalitetno opravljeno delo potrebna resnejša raziskava, ki je v izjemno kratkem času in takratnih delovnih razmerah ni bilo mogoče opraviti. Za hranjeno fotografsko gradivo smo tako večinoma le preverjali lastništvo in provenienco ter deloma tudi informacije o vsebini slikovnega gradiva. Založbi smo podali nekaj opažanj in popravkov podnapisov, ki jih je slednja žal le delno upoštevala. Po izidu knjige smo odkrili še nekaj napak in pomanjkljivosti.

Za nastalo situacijo nam je žal, saj meče slabo luč tudi na naše strokovno delo. Obenem pa odpira tudi druga vprašanja, ki jim bomo morali v prihodnosti nameniti več časa in strokovnega dela. Med temi je odnos do slikovnega gradiva, ki je v javnosti pogosto razumljen (le) kot ilustracija nekega dela in mu tako pogosto ni namenjen čas za raziskovanje in poglobljeno proučevanje. Fototeka MNZS je največji fotografski arhiv v Sloveniji, ki hrani nekaj čez 2 milijona fotografij in negativov, ter kot taka predstavlja nacionalni unikum. V zadnjih 20 letih je postala predvsem servisna služba za številne uporabnike, kar je seveda del muzejskega dela, a slednje ne sme biti dojeto kot samoumevno. Stranke od muzejskih delavcev pogosto pričakujejo celo manjše ali večje raziskave iskanega gradiva, širše izbore, podnapise in digitalizirane kopije za uporabo. Muzej poskuša kljub rednemu delu strankam ugoditi, predvsem na račun rednega muzejskega dela (ki ni del servisnega dela).

S tematiko nepravilnih ali pomanjkljivih podnapisov se Muzej ukvarja neprestano in jih, kolikor je mogoče, ob proučevanju dopolnjuje in popravlja. S pomočjo digitalne baze poteka to relativno hitro, a je žal inventariziranega manj kot 50 odstotkov fotografskega gradiva, zato je to delo velikokrat zamudno, saj moramo v arhivu poiskati originalno gradivo in ga ponovno pregledati. Verjamemo, da kolega dr. Dežman to zelo dobro ve, saj se je s podobnimi primeri že srečal pri svojem avtorskem in uredniškem delu.

Pri tem velja poudariti, da MNZS že več let opozarja na spoštovanje avtorskih pravic za hranjeno fotografsko gradivo in dosledno upoštevanje navajanja avtorstva gradiva. Žal veliko uporabnikov gradiva tega ne upošteva, za vir pa napiše medijske hiše, lastne zbirke, druge muzeje (hramba reprodukcij) ali velikokrat nič. Slabo poznavanje gradiva ter prilastitev materialnih in moralnih avtorskih pravic sta težavi, s katerima se v MNZS srečujemo vseskozi, zato tudi založbe in avtorje redno naprošamo, da spoštujejo avtorske pravice gradiva in z vsakim dedičem le-tega pravice tudi sproti urejajo.

Dr. Kaja Širok, za Muzej novejše zgodovine Slovenije

                        

                               

                               

 

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.