Ilegalne migracije ob slovenski južni meji Izpostavljeno

  • Napisal  Vida Kocjan
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija / migranti / Foto: Matic Štojs Lomovšek Simbolična fotografija / migranti / Foto: Matic Štojs Lomovšek

Trend števila ilegalnih prehodov je z večjo mobilnostjo ilegalnih migrantov začel strmo naraščati, ob tem policija pričakuje tudi nadaljevanje trenda velikega števila ilegalnih prehodov, ki je že presegel obseg v lanskem letu.

 

V prvih osmih mesecih letošnjega leta je policija obravnavala že 10.223 ilegalnih prehodov meje, kar je bilo 3,3 odstotka več kot v istem lanskem obdobju, ko so obravnavali 9896 oseb, ki so nedovoljeno prestopile državno mejo. To je bilo tudi največ v zadnjih devetnajstih letih (z izjemo reguliranega migrantskega vala v letih 2015 in 2016).

Pri tem se je število obravnavanih oseb letos močno povečalo zlasti v zadnjih treh mesecih (junij−avgust), kar 90 odstotkov vseh obravnavanih tujcev pa so prijeli na območju Policijskih uprav (PU) Ljubljana, Novo mesto in Koper.

Največ Pakistancev in Maročanov

Policisti so letos obravnavali največ državljanov Pakistana in Maroka, ki predstavljajo kar polovico vseh ilegalnih migrantov. Izrazit pa je upad števila državljanov Alžirije, ki so se preusmerili drugam. V prvih letošnjih osmih mesecih so tako prijeli 2813 Pakistancev, 2205 Maročanov in 1821 Afganistancev. Naslednji so državljani Bangladeša (776), Alžirije 577, Iraka 332, Egipta 200, Sirije 171 in Irana 163. Migrantov iz drugih držav je bilo manj, 762, pri čemer se je število glede na lani, ko so obravnavali 1653 oseb iz drugih držav, več kot prepolovilo. Zanimivo je tudi, da so policisti letos pri nezakonitih prehodih slovenske južne obravnavali kar 403 hrvaške državljane, kar je skoraj dvakrat več kot lani, ko so jih prijeli 217. Tudi to kaže na posebnost letošnjih ilegalnih prehodov meje.

Izrazito povečanje na območjih PU Ljubljana in Novo mesto

Na območju PU Ljubljana, ki zajema tudi kočevsko-ribniško območje, so letos prijeli 3340 oseb, kar je bilo 68 odstotkov več kot lani v tem obdobju. Povečanje je še na območju PU Novo mesto, kjer so prijeli 3044 oseb, to je 12,5 odstotka več kot lani v istem obdobju. Ta PU zajema Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Pri tem so jih največ prijeli na območju Bele krajine in Gorjancev, manj pa v Posavju. Zanimivo pa je, da je letos manj nezakonitih prehodov na območju PU Koper, kjer so jih prijeli 2726 ali skoraj petino manj kot v istem obdobju lani, ko so jih prijeli 3354. Manj nezakonitih prehodov je tudi na območju PU Maribor; letos se je število glede na lani prepolovilo, prijeli so jih 509 (lani 1039). Manj oseb so prijeli tudi na območju PU Murska Sobota in Celje, ki zajema območje Posotelja. Število prijetih se je tudi na teh območjih prepolovilo, prijeli pa so jih 259 na območju Murske Sobote in 91 na območju PU Celje. Več kot lani so jih prijeli na območju Nove Gorice, in sicer letos 240, lani pa 151. Na območju PU Kranj so prijeli 14 migrantov (lani 9).

Manj namer za podajo prošnje za azil

Letošnje dogajanje na področju migracijske politike zaznamuje tudi manj izraženih namer za podajo prošenj za mednarodno zaščito oziroma azil. Namero je takoj pri prijetju policistom letos izrazilo 2919 ilegalnih migrantov. Lani je bilo takšnih 3355, število se je zmanjšalo za 13 odstotkov. Policija navaja, da se je število zmanjšalo predvsem zaradi zmanjšanja števila državljanov Alžirije, katerim pot čez Zahodni Balkan ne ustrezna več. Nedvomno je to povezano tudi s spremembo vladajoče politike v Sloveniji, saj zdajšnja vlada ilegalnim migrantom ni tako naklonjena, kot je bila prejšnja pod vodstvom Marjana Šarca.

Največ izraženih namer za azil so letos policistom sporočili državljani Maroka (1037), Afganistana (563), Pakistana (338), Alžirije (265), sledijo pa državljani Egipta (146), Iraka (120), Bangladeša (72), Sirije (62), Irana (56) in Turčije (35). Preostalih državljanstev je bilo 225 (lani 380). Letos so pogosteje kot lani namero za azil izrazili državljani Maroka (trikrat več), Afganistana (nekoliko več) in Egipta (dvakrat več). Manj kot lani pa je bilo oseb z drugimi državljanstvi. Še najmanj je bilo Turkov (35).

Vrnili 6781 oseb, več kot lani

Slovenski policisti so letos tujim varnostnim organom vrnili kar 6823 oseb, od tega največ na meji s Hrvaško, kjer so jih vrnili 6781, kar je dobrih 5 odstotkov več kot lani v tem obdobju. Dodajmo še, da so tuji varnostni organi na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb v Slovenijo vrnili 890 oseb, med katerimi je bilo 23 slovenskih državljanov. Tudi v tem delu gre za povečanje, lani so jih vrnili 468.

Dodajmo še, da je policija do 31. avgusta 2020 na mejnih prehodih zavrnila vstop v državo 2915 osebam, večino na kopenskih mejah. Največ so zavrnili državljanov Bosne in Hercegovine (858), sledili so državljani Albanije (565), Srbije (502), Severne Makedonije (233), Kosova (176), Afganistana (156) in državljani drugih držav (425). Na mejnih prehodih so letos zavrnili 42 državljanov manj kot lani, ko je bilo zavrnitev 2947. Lani je bilo tudi več zavrnitev na letališčih (313), letos pa le 42, vendar slednje lahko pripišemo temu, da so bila letališča zaradi epidemije COVID-19 daljši čas zaprta. Prehodi prek pristanišča pa so zanemarljivi oziroma letos v tem delu ni bilo nobene zavrnitve, lani pa dve.

V teh dneh poteka poostren nadzor na južni meji

Policija je prejšnji teden začela s poostrenim nadzorom nad nedovoljenim prehajanjem meje, in sicer na območju šestih policijskih uprav: Novo mesto, Ljubljana, Koper, Murska Sobota, Celje in Maribor. Poostren nadzor traja od prejšnjega četrtka do jutri, to je od 10. do 18. septembra 2020. V nadzoru poleg policistov rednih patrulj sodelujejo tudi policisti vodniki službenih psov, policisti konjeniki in policisti policijskih postaj za izravnalne ukrepe, pri čemer bodo uporabljali vsa razpoložljiva tehnična sredstva, vključno s policijskimi helikopterji in droni. Enako kot doslej bodo policistom pomagali pripadniki Slovenske vojske.

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.