Bosna in Hercegovina ječi pod težo migrantov Izpostavljeno

Simbolična fotografija / migranti / Foto: Matic Štojs Lomovšek Simbolična fotografija / migranti / Foto: Matic Štojs Lomovšek

Čeprav muslimani predstavljajo relativno večino prebivalstva Bosne in Hercegovine, tudi med njimi ni velikega navdušenja nad muslimanskimi migranti, ki že več let prihajajo v Bosno in Hercegovino, zlasti v njen zahodni del.

 

Migrantski tokovi se namreč velikokrat ustavijo prav na najbolj zahodnem območju BiH, v Cazinski krajini oz. Unsko-sanskem kantonu, v krajih, ki jih je še v času Jugoslavije zaznamoval razvpiti Agrokomerc. Razlog je bližina meje s Hrvaško, kjer pa hrvaške oblasti preprečujejo nadaljnjo pot migrantov, tiste pa, ki jih ulovijo, vrnejo v BiH. Nekaterim vseeno uspe priti do meje s Slovenijo in še dlje.

V policiste metali kamenje

Ne glede na to, da smo že v preteklih letih redno poročali o tem, da so na območju Unsko-sanskega kantona zaprli nekatera migrantska taborišča in naj bi se bil pritisk migrantov zmanjšal, pa težav še zdaleč ni konec. V migrantskem kampu Lipa blizu Bihaća je prejšnji teden spet prišlo do spopadov med migranti in varnostnimi silami, pri čemer je bil huje poškodovan policist, poškodovanih je bilo tudi več vozil, je poročal portal USKinfo.ba. V spopadu naj bi bilo sodelovalo okoli petsto migrantov, ki so v policiste metali kamenje. Policisti so morali uporabiti orožje, k sreči je opozorilno streljanje v zrak zaleglo. Organizatorja upora, gre za 25-letnega migranta iz Pakistana, so aretirali, pri enem od migrantov pa so našli tudi sekiro. Enega migranta so pripeljali v zdravstveni dom, kjer pa so ugotovili, da je laže poškodovan. Ker je bilo podobnih dogodkov v omenjenem migrantskem kampu in drugje že precej, je moralo ministrstvo za notranje zadeve Unsko-sanskega kantona okrepiti varovanje, tako da v kampu dežura po dvajset policistov in petnajst pripadnikov specialnih enot.

Nikogaršnja zemlja

Toda migrantom v migrantskih centrih sploh ne gre slabo, če primerjamo njihov status s statusom tistih, ki so obtičali na mejnem območju med Federacijo BiH in Republiko srbsko (Bosanska Otoka). Gre za okoli 450 migrantov, ki ne morejo ne naprej ne nazaj, dejansko jih nobena od oblasti, niti v Sarajevu niti v Banjaluki, noče sprejeti. Za zdaj so prepuščeni dobri volji humanitarnih organizacij, ki so pripravile okoli 600 paketov s hrano. Vse skupaj nekoliko spominja na Tanovićev legendarni film Nikogaršnja zemlja, ki je nastal tudi s sodelovanjem slovenskih igralcev in govori o dveh vojakih nasprotnih strani, ki sta se znašla med položaji vojske BiH in Srbov. A vse skupaj je pravzaprav bolj posledica dejstva, da je zaradi nasilnih migrantskih izgredov v zadnjih letih na tem območju vedno manj prebivalcev pripravljenih oskrbovati migrante in jim zato dajejo signale, da niso dobrodošli in naj raje odidejo tja, od koder so prišli, ker tu ne bodo našli blaginje. Nič čudnega, da je zaradi ping-ponga med oblastmi Unsko-sanskega kantona in Republike srbske prišlo celo do blokade cest, saj so se migranti usedli kar na cesto in ustavili promet. Mnogi od njih si ne želijo na območje Republike srbske, pač pa v Veliko Kladušo.

Tudi lažne novice cvetijo

Da je situacija zelo konfuzna, dokazuje tudi to, da se je v zadnjih primerih migrantske krize v BiH oglasil tudi tamkajšnji Center za varnostne študije, ki je oblasti Unsko-sanskega kantona in Republike srbske obtožil kršenja pravnega reda BiH pri njihovem ravnanju z migranti. Tako naj bi organi obeh entitet kršili številne zakone, tudi zakon o azilu, s tem ko omejujejo gibanje migrantov. S tem ko naj bi varnostni organi kršili človekove pravice migrantov, naj bi posredno ogrozili tudi prebivalce krajev, kjer se migranti nahajajo.

Očitno pa je, da prav različni aktivisti levičarskih nevladnih organizacij širijo lažne dezinformacije o tem, kako nasilno naj bi se obnašali domačini. Tako naj bi bili v javnost spravili dezinformacijo, da so z zgradbe doma za starejše vrgli migranta, prav tako pa naj bi iz migrantskega kampa Miral zaradi katastrofalnih razmer pobegnilo 43 mladoletnikov. Portal USKinfo.ba je zadeve preveril in ugotovil, da gre za lažne informacije. No, najbrž pa tisti, ki širijo takšne laži, verjetno verjamejo, da so migrantski kampi »koncentracijska taborišča«, tako kot trdi Levica za center za tujce v Postojni.

Pobegnili okuženi s COVID-19

Že omenjeni portal USKinfo.ba je tudi poročal, da so prejšnji teden zaradi stalnih težav z migranti začeli te premeščati iz Bihaća, Cazina in Velike Kladuše, in sicer čez mejo med entitetama na območju BiH, to je federacije in Republike srbske. Dodatne skrbi povzroča tudi to, da se med migranti širi novi koronavirus, ker so migranti precej nedisciplinirani, prihaja do pobegov, s tem pa se tudi epidemološka slika v BiH dodatno slabša. Ministrica za zdravje v Unsko-sanskem kantonu Nermina Ćemalović je tako prejšnji teden obvestila javnost, da imajo šest migrantov, ki so pozitivni na novi koronavirus. Od te šesterice sta dva pobegnila iz izolacije in ne vedo, kje sta. Po njenih besedah gre za nedisciplinirane osebe, ki ne upoštevajo navodil in smernic, z njimi je zelo težko sodelovati, hočejo samo priti ven. Ne zanima jih niti lastno zdravje niti zdravje prebivalcev kantona. Štirje migranti pa so hospitalizirani na infekcijskem oddelku kantonalne bolnišnice v Bihaću, a želijo tudi oni zapustiti bolnišnico. Kot je dejala ministrica, jim je zelo težko določene stvari dopovedati, resnosti situacije nočejo razumeti. No, celo kajenje v prostorih bolnišnice jim ni tuje.

Prebivalcem Bihaća ni prizaneseno niti z medsebojnimi spopadi med različnimi skupinami migrantov. V ponedeljek, 24. avgusta, je tako v Bihaću v poznih popoldanskih urah prišlo do spopada, v katerem je tekla tudi kri. S kraja spopada so odpeljali štiri ranjene migrante, eden od njih je imel vbodne rane. Vse skupaj se je zgodilo samo malo stran od policijske postaje, mošeje, doma za starejše in zgradbe lokalne RTV. Mediji poročajo celo o dveh spopadih skupin migrantov. Skratka, migrantske krize v BiH še zdaleč ni konec.

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.