Slovenski študentje v povprečju leto mlajši; večinoma se odločajo za študij takoj po šoli

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija STA

Slovenski študentje so v povprečju eno leto mlajši in se večinoma odločajo za študij neposredno po končani srednji šoli, kar ni značilnost ostalih evropskih držav, je ob predstavitvi ključnih izsledkov mednarodne raziskave Evroštudent VI 2016-2018 za Slovenijo povedala Alenka Gril s Pedagoškega inštituta. Raziskavo so izvedli v 28 državah EU.

V Sloveniji je bilo v študijskem letu 2015/2016 v terciarno izobraževanje vpisanih 77.354 študentov, od tega jih je v raziskavi sodelovalo 4968, kar predstavlja 6,4 odstotka študentske populacije. Povprečna starost študentov je bila 24,1 let, kar je približno leto manj od povprečja starosti vseh študentov v ostalih državah EU, kjer je povprečje 25 let. Pri nas tudi študira več žensk kot moških, je pojasnila Grilova.

Med slovenskimi študenti je največji delež izrednih študentov, in sicer jih je 13 odstotkov, kar uvršča Slovenijo med izstopajoče države. Med temi študenti lahko najdemo večji delež študentov brez terciarnega izobrazbenega ozadja, kar po njenih besedah pomeni, da nimajo nobenega starša z višjo ali visoko šolo. "Ti študentje se v večji meri soočajo s finančnimi stiskami in izhajajo iz slabše finančno preskrbljenih družin," je dejala in dodala, da morajo pogosto delati med študijem.

Raziskava Evroštudent, ki jo je v Sloveniji v letih 2016 do 2018 izvajalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s Centrom RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius) ter Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS), je po navedbah Grilove prav tako pokazala, da naši študentje večinoma tudi delajo med študijskim letom.

"Skoraj tri petine je takih, ki tedensko delajo med študijskim letom in so zato po časovnem razporedu študija in dela tudi med najbolj obremenjenimi študenti v Evropi, saj v povprečju delajo in študirajo 51 ur na teden. Od tega delajo 14 ur tedensko, študirajo pa 20 oziroma 17 ur porabijo za individualni študij," je povedala. Le v šestih državah so delu namenili več kot 15 ur tedensko (Islandija, Poljska, Estonija, Latvija, madžarska, češka), na Slovaškem pa enako kot v Sloveniji.

Ob tem je poudarila, da se je v vseh državah pokazalo, da čas za plačano delo med študijem skrajšuje čas, namenjen študijskim dejavnostim, in povečuje celoten obseg časa tedenske aktivnosti študentov.

Z večjimi finančnimi težavami se soočajo tudi študenti z dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami, ki jih je v Sloveniji okrog pet odstotkov. Kar polovica jih meni, da zanje ni zadostne podpore za študij.

Sicer pa večina naših študentov živi doma s starši oz. pri sorodnikih (48 odstotkov), manj jih je v študentskih domovih oziroma sobah (19 odstotkov).

Na mednarodno mobilnost študijske izmenjave v tujino odhajajo predvsem študentje iz univerze za krajši čas, v večjem številu se ne odločajo za tujino predvsem zaradi finančnih obremenitev, je še dejala Grilova. Dodala je, da bo celotna raziskava dostopna na spletni strani ministrstva prihodnji teden.

Tudi na ŠOS opažajo, da stroški študenta znašajo 500 evrov mesečno, državna štipendija pa 125 evrov, pri čemer jo dobi le petina študentov. "Študenti so, kot je pokazala tudi raziskava, preveč odvisni od lastnega dela in družine. To pomeni pretežko osamosvajanje," je v izjavi za medije povedal predsednik ŠOS Jaka Trilar.

V zadnjem obdobju v ŠOS zaznavajo pomanjkanje študentskih domov, predvsem na Primorskem, pa tudi v Ljubljani. "Država očitno ni zaznala, da prihajajo povečane generacije," je poudaril Trilar. Opozoril je tudi, da na mednarodno mobilnost študijske izmenjave v tujino odhajajo premožnejši študenti. To bi morali urediti na ravni EU, da bi več štipendij za mobilnost pripadlo študentom iz t. i. revnejših okolij, je prepričan Trilar.

Popoldanski del konference pa so namenili tematskim delavnicam, kot so Delo študentov, Študenti s posebnimi potrebami in Razlika v zastopanosti spolov pri študiju.

nazaj na vrh