Slovenske založbe se tudi med pandemijo trudijo doseči čim več bralcev

Slovenske založbe se tudi med pandemijo trudijo doseči čim več bralcev

Prodaja knjig je v prvih dveh mesecih zaprtja slovenskih založb padla, a so si nekatere opomogle in beležijo celo večjo prodajo kot lansko leto. Vse stremijo k digitalizaciji ponudbe, na različne načine pa si želijo doseči čim več bralcev. Tudi v času pandemije se trudijo ohranjati čim bolj neokrnjene knjižne programe.

"Pri Beletrini smo se dobro zavedali, kaj za naš knjižni trg pomeni zaprtje knjigarn, zato smo se na ustavitev družbenega življenja odzvali kar se da hitro in proaktivno, kar je skupaj s tem, da že več let intenzivno vlagamo v digitalno področje, privedlo do tega, da gledano v celoti ne moremo govoriti o upadu prodaje knjig," so za STA zapisali pri založbi. Prodajo knjig so pri Beletrini ob primerjavi prve polovice letošnjega leta z lansko celo povečali; letos so tako prodali že 22.500 knjig.

Pri Mladinski knjigi se je prodaja zaradi zaprtja knjigarn za dva meseca praktično ustavila, v okrnjenem obsegu pa so prodajali le preko direktnih prodajnih poti in spletnega nakupovalnega centra Emka. Čeprav je njihova spletna prodaja v času zaprtja skokovito narasla, ni mogla nadomestiti izpada prometa 50 knjigarn. Trenutno so s prodajo knjig zadovoljni, saj celo presega lanske primerljive številke.

Tudi pri Celjski Mohorjevi družbi in založbi Sanje so v času zaprtja knjigarn spletna naročila knjig v primerjavi s preteklimi leti bistveno narasla, vendar nikakor niso nadomestila velikega izpada prihodkov.

Založbe vlagajo v digitalizacijo ponudbe

"V času pandemije smo preoblikovali naše oglaševalske načrte in jih smiselno prilagodili novim razmeram. Priključili smo se tudi akciji Vrnitev napisanih, udeležili smo se Sejma s kavča in Sejma na zraku ob slovenskih dnevih knjige. Oglaševanje smo torej usmerili zlasti na spletno trgovino Emka, okrepili smo tudi oglaševanje v digitalnih medijih," so zapisali pri Mladinski knjigi.

Direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik je v telefonskem pogovoru za STA povedal, da razmišljajo o lastnem "livestreamu ali televiziji Sanje, ob pomanjkanju boljše besede", saj želijo s pomočjo tehnologije poskusiti direktno komunicirati z mediji in bralci, da bi imeli čim manj posrednikov.

Že pred pandemijo so pri Beletrini začeli občutno več sredstev vlagati digitalizacijo, komuniciranje in marketing. Med pandemijo so razvili nov format nagovarjanja bralcev; pogovorno oddajo med avtorjem in voditeljem Beletrina v živo!, ki še vedno dosega do 30.000 ogledov na oddajo, zato so jo ohranili tudi po preklicu epidemije. Več vlagajo tudi v kratke promocijske filme.

Direktor Celjske Mohorjeve družbe Simon Ozvatič je zapisal, da so se pri promociji novih naslovov posluževali video posnetkov avtorjev, ki so jih objavili na njihovih spletnih straneh, uvedli so rubriko Beremo skupaj in sodelovali na spletnih knjižnih sejmih.

Bralci ponovno posegajo po klasičnih delih

Pri založbi Sanje so opazili nove trende branja knjig - bralci si za knjige vzamejo več časa in se jim zdi, da se bolj poglobijo v zahtevnejše knjige. Po besedah direktorja je sedaj čas, ko si vsi zastavljajo vprašanja, kar je privedlo do povečanega zanimanja za vse vrste dobrih knjig.

Tudi pri Beletrini so med pandemijo zaznali, da se bralci vse raje lotevajo resnih in poglobljenih tem. Da bo kmalu prišel čas, ko se bodo začeli bralci ponovno ozirati h klasikom, so pri založbi predvideli že pred časom in so zato zasnovali novo zbirko Beletrinini klasiki - paket prvih petih del klasikov, ki bodo prvič prevedena v slovenščino, bo tako izšel že jeseni.

Obratno pri Celjski Mohorjevi družbi pri izbiri naslovov niso zaznali posebnih sprememb - bralci in kupci povprašujejo po raznovrstnih naslovih različnih literarnih zvrsti in zanimanj. Pri Mladinski knjigi so deloma pričakovali višjo prodajo naslovov, vezanih na pandemijo oziroma sorodne teme, a se to ni zgodilo.

Knjižni programi v večini neokrnjeni, založbe pa na različne načine želijo doseči bralce

Pri Mladinski knjigi so nekaj načrtovanih izidov premaknili v naslednje leto, a ostaja njihov program kljub pandemiji v osnovi neokrnjen. Vsi najpomembnejši načrtovani naslovi bodo izšli tudi pri Celjski Mohorjevi družbi, zmanjšali bodo le število novih izdaj.

Po besedah Zavrtanika imajo pri založbi Sanje zamudo z izdajanjem novih naslovov, a pospešeno pripravljajo celo vrsto knjig, na katerih so delali tudi do dve leti. Iščejo tudi načine, kako z bralci komunicirati brez novinarskih konferenc in se usmerjajo v digitalni marketing. Direktor pravi, da je težko doseči bralce na celotnem ozemlju Slovenije, saj sta upadla tako domet domačih medijev kot prodaja leposlovja.

Da bi obnovili živi stik med avtorji in bralci, so se pri Beletrini takoj po razglasitvi konca epidemije lotili organizacije Beletrininih trubadurjev - gostovanj avtorjev po vsej Sloveniji, ki jih bodo med junijem in septembrom nanizali v kar 50 slovenskih krajih. Poleg oddaje Beletrina v živo! in mesečnega novičnika pri založbi uporabljajo še druge komunikacijske kanale, v zadnjem času primarno digitalne.

Že med pandemijo so načrtovani knjižni program v celoti izpeljali, kar se tudi v prihodnje ne bo spremenilo. Trenutno pa jih čaka izvedba festivala Dnevi poezije in vina, ki ga bodo kljub omejitvam izpeljali tudi letos. "Vse to kaže, da nas pandemija ni ustavila, temveč nas je spodbudila, da smo začeli razmišljati drugače," so zapisali pri Beletrini.

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.