Američani pred 50 leti prvič dosegli Luno in slikali vzhajajočo Zemljo

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Posnetek Zemlje Posnetek Zemlje NASA; PD

Američani so pred 50 leti z misijo Apollo 8 prvič zapustili Zemljino orbito, obkrožili Luno, jo videli tudi z zadnje strani, posneli pa so tudi eno najlepših fotografij - fotografijo vzhajajoče Zemlje, ki je opozorila človeštvo, da si kljub vsem razlikam in sporom skupaj delimo en, majhen in krhek planet.

Apollo 8 je bila druga misija v okviru programa, ki je bil namenjen ameriškemu pristanku na Luni. Raketa s Frankom Bormanom, Jamesom Lovellom in Williamom Andersom je v vesolje poletela 21. decembra 1968.

To je bila prva misija, med katero so ljudje zapustili orbito Zemlje, obkrožili Luno in se nato varno vrnili na Zemljo. Borman, Lovell in Anders so bili prvi ljudje, ki so vstopili v gravitacijsko polje drugega nebesnega telesa in ga tudi obkrožili. Pristali sicer niso, saj je bila misija namenjena navigacijskemu preizkusu, ali so sploh sposobni doseči Luno.

Njihov dosežek pa je pomembno tlakoval pot misiji Apollo 11, s katero so Američani 20. julija 1969 izpolnili cilj tedaj že pokojnega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, da bodo do konca 60. let dvajsetega stoletja pristali s človekom na Luni.

Misija Apollo 8 je bila tudi prva misija s človeško posadko na tedaj novi tristopenjski nosilni raketi Saturn V. In bila je prva misija s človeško posadko, ki so jo izstrelili iz tedaj novega vesoljskega izstrelišča Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi.

Da so Borman, Lovell in Anders dosegli Luno, so potrebovali 68 ur. Nato so Zemljin naravni satelit desetkrat obkrožili, za kar so porabili 20 ur.

Bili so tudi prvi, ki so videli Luno od blizu in videli so tudi njeno od Zemlje oddaljeno stran (t. i. temno stran). Luno so opisali kot pust, siv svet. Tudi sicer so podrobno opisovali površino Meseca, saj je bila ena njihovih nalog tudi iskanje možnih krajev za pristanek Apolla 11.

Ko so četrtič obkrožili Luno, so opazili vzhajanje Zemlje nad Luninim obzorjem. "O Bog, poglejte si ta prizor! Tu vzhaja Zemlja! Kako lepo!" je prizor komentiral poveljnik misije Borman. Anders pa je hitro pograbil fotoaparat in začel pritiskati na sprožilec. K sreči je uporabil barvni film in svet je potem dobil eno najbolj znamenitih fotografij našega modrega planeta.

Ta fotografija je pokazala, kako majhna in krhka je Zemlja, sama sredi temnega vesolja. Vzpodbudila naj bi nastanek okoljevarstvenih gibanj. Bila je tudi navdih za razglasitev prvega svetovnega dne Zemlje leta 1970.

Na božični večer so se tudi v živo javili v televizijski in radijski program na Zemlji. V sporočilu celotnemu človeštvu so prebrali prvih deset verzov iz svetopisemskega Stvarjenja in vsem na Zemlji zaželeli vesel božič. To je bil dotlej najbolj gledan televizijski prenos.

Na božični dan so začeli povratek proti Zemlji, ki so jo dosegli dva dni kasneje. 27. decembra je njihova vesoljska kapsula uspešno pristala v severnem Tihem oceanu in že nekaj minut kasneje jih je dosegla letalonosilka USS Yorktown.

Uspeh misije je Apollo 8 je bil pomemben tudi z zgodovinskega vidika, saj je zaokrožil precej turbulentno leto tako v ZDA kot v svetu. V letu, ko je še vedno divjala vojna v Vietnamu, sta bila ubita Martin Luther King in Robert Kennedy, ulice ZDA in Zahodne Evrope so preplavili študentski protestniki, vzhodni blok pa je zaznamovala praška pomlad.

Apollo 8 pa je človeštvu vrnil optimizem. Revija Time je posadko imenovala za osebnosti leta 1968. Ker so uspešno izvedli nevarno in tvegano misijo, za katero so tudi v Nasi ocenjevali, da ima le polovične možnosti uspeha, so najbolj zaznamovali to leto, so pojasnili. Poveljnik Borman pa je dobil tudi anonimni telegram: "Hvala, Apollo 8. Rešili ste 1968."

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.