Zvoki noči

  • Napisal  Matic Štojs Lomovšek
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Matic Štojs Lomovšek. (Slika: Demokracija) Matic Štojs Lomovšek. (Slika: Demokracija)

Ekskluzivno objavljamo dokument, ki ga je poslal neznanec, avtorja Jožeta ali pa Damijana, ne ve se točno, ker se je verjetno tvorec besedila podpisal s psevdonimom. Dokument se bere nekako takole...

Bil je lep, jesenski večer. Ura je že zdavnaj odbila osem zvečer, risank na MSM medijih je bilo konec in Marjanček, Tanja, Alenkica ter Lukec so popili vsak svoj kozarec toplega mleka s cimetom, da bodo bolje spali, se preoblekli v pižamo in legli v svoje tople postelje.

Ko so se zazibali v globok spanec, so se jim v sanje prikradle čudne čudne podobe.

Naš Marjanček se je nenadoma znašel v usnjenem sedežu, na glavi je imel čisto pravi klobuk, v katerega je bila zataknjena neka travna bilka, pred sabo pa je zagledal velik okrogel volan. Ko je bolje pogledal, je dojel, da sedi v čisto pravem Zetorju z nešteto konjskimi močmi, z vitlom in celo radijskim sprejemnikom. Odprl je okna in se z vetrom v laseh vozil po sveže pokošenih travnikih, ki jim ni bilo videti konca, na radiu pa je spremljal avdio verzijo svojega nastopa iz gasilske veselice, ki je bila pretekli vikend. Ko je pomislil, da bolje ne more biti, je v daljavi zagledal nekaj neverjetnega. Ob številnih balah sena sta namreč stala še dva nova traktorja. Približal se je in sam pri sebi rekel: “Pa saj sanjam!”. V tistem trenutku je zaslišal čuden in globok glas, katerega izvora ni mogel določiti. “Ti je všeč kar vidiš?” je dejal glas. “Vse to je lahko nekoč tvoje! Narediti boš moral samo eno majhno stvar...”

Tanja je ravno dobro zaspala, ko se je nenadoma znašla sredi Ljubljane. Pogledala je okoli sebe in opazila, da jo na vsaki strani pod roko držita dva moška. Bila sta temnejše polti, čedna kot sam hudič in v trenutku se je najstniško zaljubila, in to kar v oba. Zrak je bil svež in toplo sonce je grelo njen obraz, ko so se vsi trije sprehajali po ulicah našega glavnega mesta. Z ene strani ulice se je razlegal vonj po sveže pečenem kebabu, z druge strani ulice glasen zvok uličnih prodajalcev torbic, v daljavi pa sta si dve punci na klopi v parku ravno izkazovali medsebojno naklonjenost. Mala Tanja je bila v sedmih nebesih. V tistem trenutku pa je zaslišala čuden in globok glas, katerega izvora ni mogla določiti. “Ti je všeč kar vidiš?” je dejal glas. “Vse to je lahko nekoč res! Narediti boš morala samo eno majhno stvar...”

Alenkica se je ravno pokrila še z dodatno odejo, saj jo je malce zeblo in ko se je obrnila na drugi bok je v sanjah odplavala daleč stran. Sedela je v šolski klopi. Ozrla se je pred sabo in na šolski tabli zagledala znano besedo. English. V rokah je držala knjigo z naslovom Angleščina 1 in ko se je zatopila v samo vsebino, presenečeno ugotovila, da vse napisano razume. Učiteljica je glasno zaklicala njeno ime in jo poklicala pred tablo na ocenjevanje znanja. Po nekaj minutah jo je profesorica pohvalila in poslala nazaj v šolsko klop z oceno 5+. Alenka je bila vzhičena in sama pri sebi dejala: “Pa saj vse znam! Nekoč bom evropska komisarka!”. V tistem trenutku pa je zaslišala čuden in globok glas, katerega izvora ni mogla določiti. “Ti je všeč kar znaš?” je dejal glas. “Vse to znanje lahko nekoč imaš! Narediti boš morala samo eno majhno stvar...”

Lukec ni mogel spati zato se je odločil preštevati ovčke. 1..2..3..5..6...7....10... Ko je po 10 že hotel izreči 12, je zaspal. Znašel se je sredi Metelkove. Prijatelj je ravno zavpil “Pazi!”, ko mu je v glavo priletela nogometna žoga. Kljub temu Lukec ni bil jezen ampak se je veselo igral naprej z njimi. Prijatelj mu je predlagal, da bi bilo dobro, da se ustanovi nova nevladna organizacija in, da bi tako lahko dobili še več denarja s katerim bi sončne dneve lahko brezdelno preživljali na prostem in se brezskrbno družili. Po koncu fis kulture pa sledi majhen požirek hmeljevega soka in utrjevanje svojega znanja o zdravilnih rastlinah, obvezno s pokušanjem. Luka je neizmerno užival, v tistem trenutku pa je zaslišal čuden in globok glas, katerega izvora ni mogel določiti. “Ti je všeč kar vidiš?” je dejal glas. “Vse to je lahko nekoč res! Narediti boš moral samo eno majhno stvar...”

Marjanček se je odločil, da se s svojim Zetorjem zapelje v Ljubljano kjer bo vsem pokazal kaj ima! Na vasi je namreč največji frajer, menda ga bodo tudi v Ljubljani videli tako. Ko se je ravno ustavil v bližini Metelkove, je v daljavi zagledal veselega Lukca, iz druge strani je v troje priskakljala Tanja, izza vogala pa je, z nasmehom na obrazu in knjigo za angleščino v rokah, prišla Alenkica. Spogledali so se in v tistem trenutku je zazvonila budilka.

Pod vtisom neverjetnih sanj, so se naslednji dan našteti srečali na delovnem mestu in si sramežljivo priznali, kaj se jim je zgodilo. Beseda je tekla in v nekem trenutku so se vsi začeli zavedati, kaj so jim sanje sporočile in predvsem kdo jim je to sporočil.

Marjan: “Jože!”
Tanja: “P.!”
Alenka: “Damijan!”
Luka: “Je naš rešitelj!”

In tako so odhiteli v novinarsko središče...



Opozorilo: Verodostojnosti predstavljenega tajnega dokumenta ni mogoče potrditi, zato za morebitne napačne podatke ne odgovarjamo!

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.