Politična satira: Legenda o znamenitem pokru v Šentflorians Valley Izpostavljeno

  • Napisal  Janez Suša
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Janez Suša Janez Suša

Namenilo se je, da je v ŠentFlorijans Valley1 prijezdil kavboj Šaran2 z njim pa njegov pajdaš, zvani Crni3. Noben ga ni poznal, bil je, kukr poje stara kavbojska pesem, »nju kid in town«4. Takoj ko sta prihajala, sta jo udarila naravnost v saloon, nalivala in častila viski, se važila ter na veliko osvajala kelnarce. Šaran je takoj vrgel oko na lepo Lady Natašo5, ki jo je poznal že od prej sz »Stone town-a«6, že dolgo pa se nista videla. Crni pa ni kaj dosti izbiral.

 

V saloonu7 sred ŠentFlorijans Valley so se zbirali vse sorte kavboji. Nekateri so res pasli krave, drugi pa so bolj za pretvezo čez nos nosili rdeče rute proti prahu, zanimale pa so jih samo: viski, poker in brhke, lahkožive kelnarce. Po ŠentFlorijans Valley se je kaj hitro razvedelo, da sta prišla dva frišna kavboja, ki polna dolarjev harata po saloonu.

»Pa pejmo pogledat, kva dogaja!« so rekli kavboji in prišli v saloon. Celo večnost so čvekali za šankom in nalivali viski, potem pa so se s Šaranom le dogovorili, da vržejo en poker.

K pokeraški mizi so se usedli kavboji: Mirko8, Dejan9, Korl10 in Šaran.

V saloon je prišla tut Lady Butlšek11. Čez kolena si je vlekla kratko rdečo kiklco in začivkala: »Fantje, jest bi tut poker špilala!«

»Okey Lady, kr zraven se used, sam da nauš gulfala, pa karte u modrc skrivala!«

»Če lohk Lady poker špila, pol lohk pa tut tistle Indijanček pr šanku špila!« je navrgel Šaran.

»Okey! Pa naj pa tut Indijanček špila, nam dolarji od rdečekožca nč ne smrdijo!«

Indijanček, med tovariši se ga je prijelo indijansko ime »Tava na Luni«12, je bil v hudi zadregi. Pokra sploh nkol še špilou ni, ne karte, ne dolarja, v roki držal:

»Nm, Indijančkm, nš veliki duh Karl13 ne dovoliti nč špilati poker s bledolikimi kavboji! Vi špilati poker, jaz samo gledati! Vi pa meni dati veliko ognjena voda!« se je izmuznil.

»Ma jebote tvoj veliki duh Karl, pa nč, bomo pa sami špilal!« je zaklel kavboj Dejan, ki je že zavohal rdeče dolarje.

»Na, tle maš cel flaškon ognjene vode, nalivaj se do nezavesti, sam da nauš špila motu! Pa še v indijanski tabor ga nes, da bomo imeli mir pred vami!« so se pokeraši znebili Indijančka in končno vrgli karte.

Ta prvemu je zmanjkal dnarja Mirkotu. On je imel menda še nekaj dolarjev od ene »makete« železnice do ŠentFlorjanskega slanega jezera, s katero se je hvalil na okoli. Ampak to je hitro zaigral. Da je bila nesreča še hujša, se je s sosednjo ŠentPurgers Valley14 tožil za mejo, vse izgubil, ter plačal za odvetnike »ma, uko iz glave, da še kamen joče«, bi se reklo po naše. Na koncu tožarjenja je ostal brez meje, svoje živine15 ni imel več kje napajat, za svoj zapufan ranč pa nebi dobil niti prebite pare, zato ga je dal zastonj v zakup Zdravkotu16 iz Šajerske17. Mirko je imel bolj slabe živce, pa tut posebno brihten ni bil, blefirat pa sploh ni znal.

» A lohk jest namest Mirkota naprej špilam?« je vprašal kavboj Zdravko.

»Okey Zdravko, če maš kej dnarja, pa špilej. Sam, da nauš prec bankrotirou, kukr Mirko!«

Ta drugi je bankrotiral Korl. Kavboj Korl je bil sicer star dober pokeraš in blefer. Ampak globoko v srcu je bil pezde, izdali so ga živci. Ko so neki »muslički džihadisti«, nekaj malega zapokali tam daleč na južnem ranču, kjer se pumpa petrolej, je strahopetec takoj odpoklical vse svoje kavboje, da ne govorimo o temu, da jim niti poštene plače ni dajal, niti čevljev, pušk in patronov, komandirala jim je pa ena zmešana baba18, »ku da bi ji krava ponesreč na glavo stopla«, bi se reklo po naše. Fantom še kavbojskega pasulja ni znala skuhat. Vse te laži so govorili zlobni jeziki, da so Korla zanalašč spravljali ob živce. Ranč je imel Korl zanemarjen, živina žejna in lačna, mu je pobegnila. Če se nebi pred kratkim na ranč priženila Lady Sandra19 in takoj prijela za metlo in kuhalnico, bi šlo vse po kislem.

»A lohk zdej nemest Korla moj fotr Frenk20 naprej špila?« je Šarana priliznjeno vprašala Lady Sandra in mu natočila dvojni viski.

»Lohk mačka, ni blema.« je zamomljal že do vrha nalit Šaran in prostaško mahnil Lady Sandro po riti.

»Ma vi sam špilajte, kdor hoče in kukr hoče, tko al tko vas bom use oskubu, ku ovce!« se je hvalil Šaran. Kaj se nebi, saj se je pred njim nabral največji kupček priigranih dolarjev.

Roko na srce, Šaran ni imel pojma o pokru. »Kukr je za prou«, Šaran še ovce ni znal pasti. Nekaj malega pokra ga je naučil Crni, ki pa sam ni igral, saj ni imel prebite pare. Po naše bi se reklo, »glih an taku, kukr sred travnika glih u kravji drek stopeš, glih an taku, je sreča pr kartah Šarana služila.«

»Matr se ti serje! Matr maš srečo!« mu je folšljivo siknil kavboj Dejan.

Šaran, že na mrtvo pjan, je le slabo blefiral in preveč modroval: »Fantje, men se jebe za vaše dolarje, povem vam, na dolgi rok, smo mi vsi, mrtvi!«

Na nek način je bil Šaran velik vizionar. Že po eni flaši viskija je znal sebi in drugim pogledati globoko v dušo in čudežno napovedati prihodnost.

»Šaran, ti kar zase govor! Mi ne mislmo še tko kmal pocrkat, špil se je šele dobr začel!« so se pridušali pokeraši. »Tih bot Šaran, kva zdej vedežuješ , da bomo pocrkal! »Hudič« že tako prehitr sam pride!« so ga svarili. »Šaran tih bot, ne čvekej neumnosti, pa naprej špilej! Bomo vidl, kdo bo na konc zmagu!« so mu govorili pokeraši in ga izpod čela sumljivo gledali.

Do tedaj so že vsi pogruntali, da ima Šaran pri pokru le začetniško srečo. Durh na durh21 je pihal na dušo Lady Nataši, ki še kelnarit ni znala. Če je kdo naroču »whisky«, je le z ritjo pomigala, ker po angleško ni nč zastopla.

»Kdo naj bo tih, pi… vam matrna! Dobr si zapomnte, kva sem reku: Na dolgi rok, smo vsi mi, mrtvi! Mrtvi, porka madona!« se je močno razhudil pijani Šaran.

»Kdo ste vi kravarji, da boste men govorl, da naj bom tih? Fak ju! Jebem ja…,sve po spisku!« je po južnjaško zaklel Šaran in hitr ruknu še en viski, kukr da je ta zadn pred smrtjo.

Šaran in Crni nista bila od muh, bila sta velika gaunerja22, vsaj domišljala sta si tako. V saloonu sta imela šlogarco Lady Medijano23, ki je Šaranu namignila, da naj naenkrat stavi vse dolarje, kar si jih je do tedaj nabral.

Šaran se je globoko zazrl v modre oči prelepe Lady Nataše, v mislih odplaval tja v pi… raj in porinil ves svoj kupček dolarjev na sredo mize.

»No, pa izenačite, če si upate, pa da vas vidm junake, kolk hitr boste pocrkal!« je izzival Šaran.

Pokeraši so osupnili, zavladala je smrtna tišina.

»Odstopam!« je prva začivkala Lady Butlšek. »Sm kr vedla, da nas boš baraba use zajebal! Ampak ne pozab Šaran, da si oblubu, da boš nekaj od dobička tut za upokojene kavboje dal!«

»Ma boli me ku… za tvoje »upokojebne« kavboje! Kr ti jim plenice menjej, če si tolk neumna!« ji je nesramno odvrnil Šaran, ki se mu je že močno zapletal jezik.

»Kuga si zdej nesramen Šaran, ti itak nauš penzije dočaku!« ga je posvaril stari Frenk.

»Jebemti tvojo šlogarco in tvojo kamnško počepko!« je mrko zaklel Frenk in odstopil.

»No, kva je zdej, a ste že vsi pocrkal?« je naprej provociral Šaran.

»Kuga se pa tolk napihuješ, k nimaš niti para u dvojkah! Butl zarukan, zajebu si špil, use po spisku, na konc boš pa še sam sebe!« je skozi zobe zarenčal Dejan.

»Kolk je treba za izenačt stavo?«

»1324 taužent dolarjev in drobiž, če maš!« mu je posmehljivo odvrnil Šaran in nagajivo pomežiknil šlogarci Lady Medijani.

Dejan je obrnil vse žepe, več kot 10 taužent dolarjev ni nabral: »Nimam, si pa pi… od kovboja, na začetku smo za šankom rekl, da se več kot 3 taužent ne sme stavt!« se je pritoževal Dejan.

»Eeeh, jeeest se tega zdej nč več ne spomnem! Karta je Marta, Marta je pa kurba! To se ve!«

»Če nimaš, pol pa odjebi! Kavboj pa tak! Indijančki te bojo za malco pojedl! Fak ju! Ha-Ha-Ha!« ga je zajebaval Šaran.

Hočeš, nočeš je moral Dejan odstopt, »besn ku romunski ris«, bi se reklo po naše.

Zdravko je bil iz drugačnega testa, izkušen kavboj in star maček v pokru. Za njega je bil Šaran čisti malinovc. Takoj je prečital Šarana, da blefira: »Tou pa tak nebo išlo!« je zavil po Šajersko.

»Jest svojih dolarjev naum u saloonu pustu, ku nisem do njih pršou, ku devica do otroka!«

Na mizo je položil 10 taužent dolarjev. »Za te tri jurje k manjkajo, pa jest zastavm moj ranč na Šajerskem! Vsi ste priče, kaj sem reku!« je pribil in izenačil stavo Šaranu.

Zdravko je bil velik rančar na Šajerskem, dober gospodar in mož beseda, »še slepga psa je znou na kuzlo spravt!«, bi se reklo po naše.

»Šaran, zdej je pa vrag odnesu šalo! Dej karte na mizo, da te zvagamo, kolk maš težka jajca?«

Šaran je ošabno vrgel karte na mizo, imel je poker v dvojkah. Zdravko je imel: pikovo trojko, štirico, petko in šestico, pa še eno pokrito karto. Šaran se je že zmagoslavno zasmejal, ko je Zdravko prav počasi obrnil pokrito karto ...vsi so zadržali sapo… in evo ga, »tu se božjega prsta ne da spregledat«, bila je ravno pikova dvojka, ki mu je manjkala za pikov fleš.

Zdravko je zmagal, imel je ta mau pikov fleš, kar je bilo glih en mau čez Šaranov ušiv dvojkov poker.

Šaran je prebledel ku krpa, razbil flašo viskija, oba s Crnim sta bliskovito potegnila pištole:

»Preklet kurbin sin Zdravko, ti si gulfou, ti ne moreš imet ta mau pikov fleš, če mam pa jest poker v dvojkah, ne moreta bit dve pikove dvojke v kartah!« je veleumno ugotovil Šaran.

»Ti nimaš nobene kavbojske časti! Priznej, da si golfou, če ne te bom prec naluknal, ku en star sod viskija!« je Šaran z naperjeno pištolo zagrozil Zdravkotu.

Šaran je srepel ku kača. Dejan se je ustrašil ku miška in zacvilil: »Joj, fantje, smo rekl, da vse pištole za šankom pustit, da se ne bomo strelal, ampak pokr za dolarje špilal!«

Vse to je videl kavboj Janez25, ki je slonel pri šanku. Prižgal si je viržinko26, srkal viski in hladnokrvno opazoval Šaranovo razgrajanje za pokeraško mizo.

Janez je bil star revolveraš, noben ni hotel z njim pokra špilat, ker je bil najboljši v ŠentFlorijans Valley. Janez se ni prav nič bal raznih »green žnablov«27, k s pištolco mahajo. Sej itak ne znajo strelat, pa tut jajc nimajo. Kolk takih juncev je že pihnil, pol so pa mame jokale.

»Kukr sem jest dobru vidu, je bla Zdravkotova pikova dvojka skos pokrita na mizi. Noben je ni taknu! Ti Šaran, si pa svojo pikovo dvojko iz rokava potejgnu!«

»Torej si golfou ti, ne pa Zdravko!« je pošteno razsodil Janez.

»Pusprauta hitr pištolce, ti in Crni, drgač vaju bom takuj pihnu!« je z ledeno mrko faco siknil Janez, roka pa mu je počasi zdrsnila na njegov zvesti »Colt Magnum«.

To videt, sta Šaran in Crni brž pospravila svoje pokalice in se k polita cucka usedla za sosednjo mizo.

»Hvala Janez, spasio si mi život! In moj ranč na Šajerskem!« je olajšano vzdihnil Zdravko. »Kaj boš spil Janez? Dej, kelnarca, natoč mu prec en viski na moj račun! Pa še men enga dvojnga!«

Šaran in njegov pajdaš Crni sta se kujala za sosednjo mizo: »Ni res, nč nisem golfou, evo, častna kavbojska, prisežem!« se je lažnivo kujal Šaran. »Evo, šlogarca Lady Medijana je priča, da nisem gulfou!« je Šaran rotil Lady Medijano.

Lady Medijana je potihem zamencala: »Šaran, jest nisem dobr vidla, ta steklene kugle pa zdej nimam sabo, da bi natančn in strokovn pugledala!«

Šaran ni hotel kar takoj vreči puško v koruzo: »Gremo špilat še enkrat od začetka!«

»Edino kavbojsko pošteno bi bilo, da damo ves dnar na en kup in gremo vsi še enkrat špilat od začetka, z novim paketom kart, pa da vidmo, kdo bo zmagal!«28 je vneto prepričeval pokeraše in že začel mešat in delit nov paket kart.

Zdej pa je tut Zdravkotu poču film: »Drž gobec Šaran, prejle si mi s pištolo na glavo meru, zdej pa misliš, da bom jest sz tabo pokr špilu? A si direkt iz pi… na beton padu?«

»Poberta se smrkavca takoj iz saloona, ti in Crni, pa da se nista dotaknla dolarjev na mizi, drgač vaju bom jest oba takoj poču, ne Janez!«

Zdravko je mislil smrtno resno in potegnil svoj na novo kromiran »Smith&Wesson«.

»Marš barabe! Šaran, ti si pa tri pakete novih kart u rt zatlač, boš same pikove dvojke srou!«

Ko sta Šaran in Crni videla Zdravkotov kromiran »Smith&Wesson«, sta čist poklapana odcapljala iz saloona. Čim sta zaloputnila vrata, se je kavboj Janez približal pokeraški mizi in prijazno vprašal: »Fantje, a rabte še enga za poker špilat?«.

»Eeeh, ne moreš Janez…«, so mu odgovorili pokeraši. »Tle smo bli glih sred špila, ta kujon od Šarana je cel cajt golfou, ves dnar je na mizi, tko da sploh ne vemo, kako ga rezdelit!« so cincali pokeraši.

»Puste zdej tega dripca Šarana, ko ga jebe! On vas je hotu že od samga začejtka natejgnt! Sem use dobr vidu, skus je kurba gulfou!« jih je prepričeval Janez.

»Razdelte si Šaranov dnar, jest pa paložim na mizo še mojih 25 taužent dolarjev in špilamo naprej? Kaj praute?« je predlagal Janez in potegnil iz žepa frišnih 25 taužent dolarjev.

»Kuko? A Šaranove dolarje naj si razdelimo? Kuga bo pa stric Kučko29 reku?« so se obotavljali pokeraši. Javna tajna je bila, da Šaran nima nobenga svojga dnarja, da ves čas špila sz Kučkotovimi dolarji, dobiček pa si delita »fifty : fifty«.

»Kuga bo reku? Nč! Šaran je navaden pezde! Najprej vas je vse gulfou, bleferov in izsiljevou, zdej je pa spizdu!« je zaničljivo pripomnil Janez.

»Jest sz Janezom ne bom poker špilala, ker ne smem, k mi stric Kučko ne dovol!« je začivkala Lady Butlšek. »Rajši ves Šaranov dnar na mizi pustim in grem takoj domov krave past, da me nau rdeča borčevska žlahta vidla!«

»Jest grem tut domov, morm žvino napojit!« je zacvilil Dejan. »Stric Kučko bo čist požvinu, če bom jest sz Janezom poker špilu! Sej veste, da smo rdeča žlahta! Ranč sem pa na kartah že tolk zadolžu, da si ne upam več špilat! Za Šaranove dolarje naj se pa stric Kučko kr sam pobriga, kaj mu jih je pa dal! Jebemti pa ta njegov »nju kid in town«!«

Za kavboja Dejana so vsi v »ŠentFlorijans Valley« dobr vedl, da je navaden čvekač, da ne zna ne žvine past, še manj si upa poker špilat sz ta pravimi pokeraši, kukr je bil Janez.

Lady Sandra je prifrfotala čez saloon in vidla, da ima fotr Frenk dobre karte. »Špili fotr, špili, pa glej, da boš dobr zaslužu!«

»Kaj bo pa rdeča žlahta rekla?« je zaskrbljeno vprašal Frenk.

»Eh, pust zdej rdečo žlahto fotr. Sej veš kaj je rdeča žlahta, raztrgana plahta! Jest rabm zdej velik dolarjev za šiviljo, ker sem ji naročila cel kup novih gvantov iz ta najbuljšiga štofa!«

Stari Frenk je bil že upokojen kavboj. V saloonu je špilu poker že dolg cajta, in to dobr, tako da ni rabu več krave past. Tut sz Janezom je že dostikrat poker špilu in se ga ni bal.

»Nu prou, bom pa špilu, zate Lady Sandra, sej zgubit nimam kej!« je privolil Frenk.

Janez je videl pr šanku mladega kavboja Tonyja30, kako srka šabeso31 in se zanima za špil: »Kuga je zdej Tony, a boš ti tut špilu, al nauš špilu, kva ti spet mama Ljudmila32 ne dovol?« ga je provociral.

»Ma bom špilu, Janez, bom špilu, dost mam ta stare, skos mi teži in te obrekuje!« je užaljeno odvrnil Tony.

»Že prou, Tony, ti si dec, ne pa tvoja mama! Tako se govori! Pejt hitr domov, uzem ta stari 7 taužent dolarjev, prnes svoj vložek in se used za mizo! Te bomo počakal, k te rabmo za špil!« mu je prigovarjal Janez.

»Ne rabm nč domov hodt Janez, mam že use sabo v žepu, ta stara pa nč ne ve!« je zagotovil Tony.

Za mizo so se usedli novi pokeraši: Janez, Zdravko, Tony in Frenk.

Janez je brž pospravil črepinje sz mize, vzel cuno in skrbno pobrisal polit viski.

»Najprej fantje, bomo enga muknl, da si en mau dušo prvejžemo!« je rekel Janez.

»Lady Sandra, prnes flašo viskija, ta buljšiga! Fotr je žejen!«

Na mizi je bil še en kup Šaranovih dolarjev. To so si najprej razdelil in na debelo profitiral.

»Brez tistga, ki ga ni, se zmeraj potrpi! Tist k pa pride, pa zato več dobi!« se je smejalo Frenku, ko je pobiral Šaranove dolarje sz pokeraške mize.

»Bom nekej tut za upokojene kavboje dal!« se je pridušal. »Čist prou se mu godi! Naj se mal spuštvajna do upokojenih kavbojev nauči!« se je namrdnil nad nesramnim Šaranom.

»No fantje, zdej bomo pa en ta prau kavbojski poker vrgel, taku ku špilajo ta profesjonaln pokeraši! Dokler bo še kaj dolarjev, ne gremo domov!« je rekel Janez in si veselo zabrundal: »Dve let pa pol, ne gremo še domov...«. In so vrgli karte.

Pred saloonom sta Šaran in njegov pajdaš Crni vsa zelena grizla ustnice ter zaman mešala nove karte za nov špil, ki ga nikoli ne bo. Zdravko je šel ravno scat in ju videl pred saloonom, kako se kujata. Bil je jezen na Šarana, ker ga je Šaran prej hotu hudo nategnt.

»Svaka čast Janezu, da mi je use moje dolarje in moj ranč na Šajerskem rešu!« je med scanjnm hvaležno pomislil Zdravko.

Ko je že dobr otresel curaka, je krepko napizdu Šarana: »Ti, kr mešej karte, Šaran, al pa če greš rajš mešat kravji drek, tko k si ga, preden si u naš saloon pršou!«

Šaran ga je le žalostno gledal,»kukr maček kremšnito«, bi se reklo po naše.

»Kva zdej buleš k teliček, hitr se pober od koder si pršou, al bi rad še eno okrog kepe dobu?« mu je zagrozil Zdravko in jezno pristavil:

»Ti, Crni, mu pa lohk pumagaš kravji drek mešat! Lady Nataša vama bo pa žgance kuhala, zato ne rab znat angleščine!«

Tut Janez je mogu jt na vodo, k je mel že polhen mehur viskija: »Čaaak mal Šaran, tle maš cuno, da siuš porodno vodo za uhli ubrisou! Pa še flašo viskija maš Lady Sandri za plačat, da seuš navadu, da se v saloonu ne razbija!« je podučil Šarana.

Šaran si je ubogljivo obrisal porodno vodo, pokorno plačal Lady Sandri še svojih zadnjih 10 dolarjav za viski, potem pa sta s Crnim zajahala svoja kljuseta in odpeketala. Več nazaj ju ni bilo. Janezove cune pa Šaran ni hotel sabo vzeti, čeprav bi mu še prav prišla.

* * * *

Vse to, kako je Šaran zajebal špil v saloonu, je prišlo na uho tudi stricu Kučkotu. No, njemu najprej, saj je imel povsod svoje doušnike. Zdaj pa, ko je ta »jebiveter« Šaran na mizi pustil cel kup njegovih dolarjev, s katerimi Janez in vesela družba v saloonu naprej poker špilajo, je strica Kučkota prijela bes in panika.

V tej hudi stiski se je domislil, da na pomoč pokliče Indijančke, katerim je vseskozi na črno prodajal ognjeno vodo. Rečeno, storjeno. Indijančkom je prinesel gajbo ponarejenega viskija in jim naročil, naj pred saloonom zganjajo silen kraval in direndaj. Da bi bolj delovalo, je še »vračarki« Violeti33 naročil, da naj nad Janeza prikliče prekletstvo, nekemu »rdečekožnemu zeliščarju Koprivarju«34 pa, naj Janeza za »hudiča« proglasi.

Čeprav je Indijančke veliki duh Karl učil, da je kapital nagnusen, so jim začele teči sline ob misli na kupe dolarjev, ki jih je Šaran pustil na pokeraški mizi. Njihov poglavar »Tava na Luni« je grdo preklinjal »lisico in kislo grozdje«35, ker je prej domišljavo odklonil partijo pokra s Šaranom. Silno so razbijali bobne in plesali divje plese v črnih bojnih maskah »antife«36, vendar dlje kot do vrat saloona niso prišli. Kmalu jim je postalo jasno, da dolarjev na mizi oni pač ne bodo dobili, in so jo odpeketali nazaj v svoj tabor.

Stric Kučko si je že hudo zaskrbljen pulil lase: »Jebemti, Šaran je zajebu vse moje dolarje. Kaj pa zdaj? Mogoče pa lahko vrhovni Šerif Dragon37 in njegova Hexelenca Sudija38 kej pomagata?« se je domisli.

Poklical je vse svoje vrače in šlogarce na uredništvo »ŠentFlorijans kauboj Televižn«39 in na »Working kavboj Njus«40, če lahko kaj pomagajo. Pa še teti Svetlani41 na »Šajerska kavboj Tajms«42 je pojamral čez Janeza: »Grdi Janez, sz mojimi dolarji pokr špila!«

»Bomo pomagal, veš da bomo, zate in za tvoje dolarje bomo vse naredl!« so ga vsi v en glas tolažili. »Ampak stric Kučko, povej, kva čmo pa sploh narest? Šaran je pr pokru v saloonu gulfov, blefiral in use zajebov. Janez ni mel tle nč prste zraven

»Govori se pa tut, da je iz Vašingtona prišlo 12 specialnih agentov, češ da se je v ŠentFlorijans Valley na Kemijskem inštitutu kuhala in švercala ena »zagiftana43 ognjena voda« in da je bil zato celo eden od kuharjev zahrbtno ubit. Mi smo to vse prikril in v ječo strpal enga Milkota44. Zdej pa res ne vemo več, kva čmo še narest, kaj bi ti še hotu?«

»Dobr, dobr, kar je blo je blo, se bomo že kako rešil, sej smo še zmeraj!« jih je tolažil stric Kučko.

»Kaj pa če bi Janezu naprtil, da špila s ponarejenimi dolarji, ki jih »paprikaši«45 tiskajo v sosednji »ŠentOrbans Valley«46 je spletkaril stric Kučko.

»Fantje, glejte, to je čist simpl. Vrhovni Šerif Dragon uleti v saloon, dvakrat ustreli u luster47 in se na ves glas zadere: Janezovi dolarji so ponarejeni! Potem pa Janeza u ječo zapre in use dolarje zaplen! In je na gotovs use fertik! In smo zmagal!« je navijal stric Kučko.

»Njegova Hexelenca Sudija bo pa že pol sz »sodbo v imenu ljudstva« pokril, da bo vse štimal, al pa zastaral! Janez bo spet v ječi gnil, mi bomo pa ta najbulši viski pil in se veselil! Sej to nau ta prvič! Kaj zdej čakate? Jest hočem samo svoje dolarje nazaj, dobiček si pa lahko vidva fifty : fifty razdelita!« je vrhovnemu Šerifu Dragonu in njegovi Hexelenci Sudiji obljubljal stric Kučko.

Šerif Dragon je bil sicer hud prasec. Kar 22–krat je obtožu izmišljenih zločinov enga bozga kavboja sz Šajerske, Kanglco48 po imenu. Na »kort of džastis«49 pa pri vseh obtožbah pogorel. Od tovarišev, ki so si od bozga Kanglce ranč prisvojil, je pa za nagrado rdečo zvezdo vrhovnega Šerifa Šentflorjas Valley dobil. »Vse se vrača, vse se plača! Boste že še u moju cerku molt pršli!« si je mislu Kanglca. Vsi pošteni kavboji v ŠentFlorijans Valley so bili na njegovi strani.

»Žou tokrat nau šlo, stric Kučko, to je šnops ideja, Janezovi dolarji niso ponarejeni! Mi vsi špilamo poker z istimi dolarji, iz useh sosednjih dolin, pa še z unimi opranimi iz daljnih perzijskih prerij50, pa od dobička od kavbojskih zdravil, pa še z unimi od posla sz »zagiftano ognjeno vodo«. Zdej smo vsi do grla u dreku in te prosmo, ne še ti valove delat!« sta se mu opravičevala vrhovni Šerif Dragon in njegova Hexelenca Sudija.

Stric Kučko je le žalostno gledal, »kukr lačen jazbečar čokolado«, bi se reklo po naše. »Adijo moji dolarji!« je milo zajokal.

* * * *

Janez, Zdravko, Tony in Frenk se niso menili za Kučkove spletke. V saloonu, sred ŠentFlorijans Valley, so dobre volje špilal poker naprej. Benđo je veselo igral in veselo so prepevali: »Dve let pa pol, ne gremo še domov...«.

Dolarji so frčali, Lady Sandra jim je pridno nosila in nalivala ta najbuljši viski. Od fotra Frenka je že med špilom zbezala zajeten kupček dolarjev, da je šivilji plačala za nove gvante, po zadnji modi, iz ta najbuljšiga štofa.

Tony se ga je tolk napil, da se je zvrnil pod šank in padel v položaj »mrtuga vrabca«, trd ku letva. Po naše bi se reklo, da je Tony padu u »žveniment«51! Saloonski butler, stari Jožef52, ga je oživljal z vedri mrzle vode: »Ejga Tony, kuga ga pa tolk nalivaš, če ga pa ne neseš! Kuga bo pa mama Ljudmila rekla?«

Mama Ljudmila se ni nč jezila: »Sej je poba že odrasu, naj se nauči poker špilat!« Doma je skuhala »fine kavbojske vampe« in jih prnesla u saloon: »Jejte fantje, buh žegnej, jejte, jejte, da boste mal k seb pršli, najmn dve let pa pol morte zdržat!« je futrala pokeraše.

»Luštn je pujske futrat, če radi jejo!« je bla že doma od kmetov navajena.

»Fantje, vi sam špilejte, za žvino pa nč ne skrbte, se bom že jest pobrigala!« je zaklicala Ljudmila, čeprou je ni noben poslušou. Kdo se bo pa pr temu dnarju še za krave brigal?

Ko je Tony prišel k sebi, je brž ko je, bolj po sreči, dobil eno partijo pokra, vprašal Zdravkota:

»Ti, Zdravko, ab ti men prudau tvojga »Smith&Wesson-a? Kdor hitr da, dvakrat da, rečemo pr ns na Ohrnskem53Za pravega pokeraša se spodobi, da ima tut dobro pištolo, je sanjal Tony.

»Tony, pr ns, na Šajerskem54, pa mau drgač praumo! Tista k hitr da, lohk dvakrat dubi!« se je po kavbojsko šalil Zdravko.

»Kuko? Men je pa mama Ljudmila zmeram govorila: Sine, babja rt, to niso orglce! Pa še dans ne vem, kva je s tem mislna? Mogoče je pa na Lojzetove55 orglce mislna?« se je čudil Tony.

»Ha-ha-ha, Tony, si mogu Šarana in Lady Natašo uprašat!« so se mu smejali pokeraši.

»Ti bom prudau, Tony, ampak dokler mi poker špilamo, se jest od mojga »Smith&Wesson-a« ne ločm! To je pa najmn dve let pa pol, če ne še dalj!« se je zasmejal Zdravko.

»Fantje!« je presekal stari Frenk. »Jest že ceu cajt gruntam, kuga neki je mislu Šaran, k je napovedu, da smo mi vsi, na dolgi rok, mrtvi?«

»To ni res!« je udaril po mizi. »Čist n

nismo mrtvi!«

»Mi vsi bomo žvel, dokler naumo umrl! A je taku?«

Le kako je Frenk zdej to pogruntou, so se spraševali pokeraši? Ja, stari Frenk je bil moder mož. Ne pa Šaran, ki je same žaltave razdiral.

»Taku je Frenk, dobr si povedu! Usi mi bomo glih en tolk cajta žvel, dokler naumo usi pomrl!«

»In to dobr žvel, najmn dve let pa pou, če ne še dalj!« so mu pritrdili pokeraši in veselo zapeli:

»Kolkr kaplc, tolko let, buh nm dej na svet živet!«

»Živi-jo, oj živi-jo, oj živi-jo, na svet!« Vsaki svojo, bi se reklo po naše!

»Naj bo stara, al pa mlada, vsaka ima fanta rada!« je po Ohrnsko potegnil Tony.

»Mladi punci litr vina, stari babi terpentina!« je po Šajersko zavijal Zdravko.

»Pa čist useen je, na kateri strani ji bije srce, na levi al na desni!« je pristavil Frenk.

»Če je baba sz decm po pasje, ma srce na levi! Drži? Če pa po kmečku na rit leži, ma pa srce na desni! Kuker jo obrneš, taku ji pa srce bije!« je spet modroval stari Frenk.

»Ja fotr, pa polni luni podplate kaže!« se je Frenku smejala Lady Sandra.

Tut Janez je pripravil zdravico: »Na zdravje vseh teh, k so bli učeri na njeh!«

»Naj se razmnažuje narod v naši prelejpi ŠentFlorijans Valley, naj se čim bl plodijo!«

»Drgač nau čez 20 lejt nuben več dauka plačavu!«

»Al bi blu fajn, če b na Šajerskem en specjaln »Offis« za razplojvanje odprl!« je po Dolejnsku zavijal Janez.

»Jaaaa, na pudstrešju bi lohk pa en lušten kuplerajček za upokojene kavboje naredl! Šefica bi bla pa moja ta bul prjatlca, čista magistra Lady Klavdija56se je navdušila Lady Sandra.

»Janez, pr fuku, pa res naumo šparal! Za fuk bomo pa usi dobiček dal!« so se v en glas strinjali vsi pokeraši. »Ampak, Janez, koku bojo pa mlad fantje fukal, če bojo moral po novem vojsko služt?« je zaskrbelo pokeraše.

»Al nau nobejnga prabljema, bomo pa še fuk-patrola uvedl!« je Janez takoj našel rešitev.

»Kar je dobru, nej slabu! Ju-Ju-Juhuhu!« so vriskali in prepevali pokeraši, pridno točili ta najbuljši viski in jedli fine Ljudmiline kavbojske vampe. Veseljačenja ni bilo ne konca ne kraja.

»Fantje, dejte se že strejznt, dost je blo pijnčvajna, dejmo se mi na špil skoncentrirat! Sem slišou, da v sosednji Laški dolini57 od bulejzni plavih jezikov živina crkuje. Buh nm pumagej, če tu k nam pride!« je pokeraše končno zresnil Janez.

* * * *

Šaran in Crni sta, dolžna okrog in okrog, tako kot prišla, tudi izginila iz saloona. Brez prebite pare. Vsem je bilo jasno, da ne Šaran, ne njegov pajdaš Crni, nista za nobeno rabo. Že kot mulca se nista naučila igrati poker, niti za fižolčke, kaj šele za ta prave dolarje. Šaran se je najprej ponujal za tišlerja, pa ga ni noben hotu, zato se je lotil prejšnjega poklica komedijanta. Crni pa je pred saloonom treniral cirkuški monocikel, žongliral sz dimnimi bombicami in prosil vbogajme.

Lady Butlšek je šla sz prjatelco Fräulein Angelco58 past stričeve krave na Khooroschke59 planine. Pletli sta venčke iz marjetic in si prepevale: »Šivala je deklica zvezdo...«. V saloon ju v ni bilo več na spregled.

Kavboj Dejan je brez prebite pare in velikimi dolgovi, s svojimi stezosledci odšel nazaj v hosto, v globoke gozdove lovit medvede in volkove, ki so rančarjem na živini škodo delali. Izkazalo se je, da se jim beštije prav nič ne smilijo, če se za kože kakšen dolar dobi. Da bi se opomogel je Dejan kar počez na črno sekal les in ga prodajal v severno Krofarsko dolino60. Od strica Kučkota pa je prevzel posel z ponarejeno ognjeno vodo, ki jo je Indijančkom menjal za volčje kože.

Indijančki so opiti z ognjeno vodo in brglezovim61 eliksirjem zakurili ognje in ob trušču bobnov opevali velikega duha Karla Marxa62 ter si zraven pripovedovali stare indijanske zgodbe od Karla Maya63. Ob rdeči zarji so častili novi demokratični socializem, kar je čisto nekaj drugega kot stari jugoslovanski socializem.

»Karl Marx ali Karl May, to je ista pašta! To je bil najbrž en in isti Karl, od tam nekje, izza temnih Renskih gozdov!« so modrovali Indijančki.

»Toti Karl, ne Marx, ne May, pa itak sploh nikoli videl ni, ne ta prauga socializma, ne ta pravih Indijančkov, kot smo mi!« je bistro ugotovil en čist trčen64 Indijanček.

Rumba bumba, rumba bumba, so razbijali bobne pred saloonom in pijani od ognjene vode na ves glas kričali: »Smrt Janezu! Svoboda Indijančkom! Živela rdeča revolucija!«

Čeprou jim bledoliki kavboj Janez, nikol nč slabga naredu ni. Le priznati si niso upali, da so se sami zajebali, da so veliki Karlov duh za gajbo ponarejenega viskija prodali. Za kar so zdaj krivi vsi ostali!

Iz saloona sred ŠentFlorijans Valley pa se je noč in dan razlegala vesela pesem:

»Dve let pa pol ne gremo še domov, doma so stare babe, reglajo kakor žabe… Dve let pa pol, ne gremo še domov...Ju-Ju-Juhuhu«.

Ja, rdeče in zelene žabe65 so res močno regljale po širni ŠentFlorjanski močvari, kar je šlo vsem na živce, dokler jih niso stare babe vse polovile in skuhale zs njih eno pikantno župco za Janeza. Janez, navajen na pikantno jedačo, se je lepo najedu, rignu, prdnu in špilou naprej.

»Kr kuhejte stupeno župco, sz žab in sz rdečih mušnic, če hočete! Na konc jo boste pa sami popacal!« si je mislil Janez.

Benđo je veselo igral, Lady Sandra pa je v novih gvantih točila četverici pokerašev le ta najbuljši viski, da je kar od mize teklo.

»Buh nam dej srečo in zdravje, Lady Sandri pa večno lepoto in najlepše gvante, bedakom pamet, nam pa dnar!« so veselo nazdravljali. Dolarji so kar frčali po saloonu, dnarja je blo, da ga krave ne pojejo, da so ga sz vprežnimi vozovi po vsej ŠentFlorijans Valley vozil in ga sz gnojnimi vilami raji metal.

»Hja, enkrat bo pa treba use tu plačat! Kedu bo pa use tu plaču? je začelo skrbeti starega Frenka.

»Ja, mi že ne, he, he he!« so se Frenku prešerno smejali pokeraši.

»Raja bo plačala! Raja je in bo zmeraj use plačala! Najprej se bomo zapufal, pol bomo pa dnar natiskal. Sej mašina »furt na furt«66 frišne dolarje tiska! Al ne more raja tolk garat, kuker mašina dolarjev sprot natiska!«

»Ma ti ne zastopeš, stari , da je vse samo igra, da je vse samo poker!« so mu dopovedovali.

»Razen smrt! Smrt pa ni igrajim je vrnil stari Frenk in se spomnil Šaranove prerokbe.

In ravno takrat je zasmrdelo na smrt. Ravno takrat enkrat so se začele širiti govorice, da so neki »rumenokoži kosooki kitajčki« v sosednjo Laško dolino prinesli smrtonosno kugo, za katero ni zdravila, ne cepiva. Od tam pa da se ta bolezen v našo prelepo ŠentFlorijans Valley hitro širi. In da bomo vsi pocrkal, kukr muhe na gnoju. In še, »hudič gre zmeraj na vrh kupa srat«, da bojo iz jutranje dežele od Carigrada, horde »dvakrat žganih janičarjev« na našo prelepo ŠentFlorijans Valley navalile.

»Buh nej zdej, vsem nm pomaga!« je zmolil ta najbrihten kavboj Matjaž67 in se hitro pokrižal.

»Jebe se men za kugo! Mene zanima, kedaj bom jest kej napredvou? Povsod me le za gnojnga hlapca ponucajo, za kravji drek kidat!« je tečnaril ta najzoprn kavboj Jani68.

»Vsega tega je le Janez kriv! Amen!« je obupano vzdihnil stric Kučko.

* * * *

To legendo o znamenitem pokru v ŠentFlorijans Valley je prosto po vaških čenčah dne šestega Sušca, leta gospodovega MMXX, zapisal dvakratni dohtar Janez Suša iz Črnotičev od Svetga Pavla pri Kopru, pravnuk pokojnega župana Matije Suša z Velikega polja, pokopanega na Žegnu Svete Device Marije na Tabru pri Jakovcah, in to še preden se je pred kugo in biriči zatekel v Hrastoveljsko cerkev Svete Trojice.

 

 

Koper, 6.3.2020 Dr. Janez Suša

 

1 Slovenija

2 Marjan Šarec

3 Damir Črnčec

4 nov obraz v politiki

5 Nataša H., zaposlena na Sovi

6 Kamnik

7 Parlament

8 Miro Cerar

9 Dejan Židan

10 Karel Erjavec

11 Alenka Bratušek

12 Luka Mesec

13 Karl Marx, nemški komunistični filozof iz 19. stoletja

14 Purger – zagrebčan, ŠentPurges Valley - Hrvaška

15 živina pomeni koristoljubne strankarske oportuniste, ki zahtevajo službe, funkcije, privilegije, posle

16 Zdravko Počivalšek

17 Štajerska

18 Alenka Ermenc

19 Aleksandra Pivec

20 Franc Jurša

21 neprestano, skozi

22 staro nemški izraz za sleparja, prevaranta

23 Agencija za napovedovanje volilnih izidov Mediana

24 zneski denarnih stav odgovarjajo številu sedežev v parlamentu

25 Janez Janša

26 cigara iz Virginije ZDA

27 zeleno kljunec

28 Marjan Šarec je hotel izsiliti predčasne volitve

29 Milan Kučan

30 Matej Tonin

31 osvežilna pijača iz bezgovega cvetja

32 Ljudmila Novak

33 Violeta Tomić

34 Marko Koprivc

35 Ezopova basen. Ker lisica ni dosegla sladkega grozdja, se je sama sebe prepričala, da je grozdje kislo.

36 Radikalna, nasilna levičarska organizacija

37 Drago Šketa

38 Hexelenca Sudija, Hexe (nemško) pomeni čarovnica, namesto Ekscelenca Sudija

39 RTV Slovenija

40 časopis DELO

41 Svetlana Slapšak

42 časopis VEČER

43 zastrupljena

44 Milko Novič

45 Madžari

46 Madžarska

47 lestenec

48 Franc Kangler

49 Court of justice- sodišče pravice

50 Iran

51 omedlevica

52 Jožef Horvat

53 Gorenjska

54 Štajerska

55 Lojze Peterle

56 Klavdija Markež

57 V starih časih se je reklo Italijanom Lahi, Italiji pa Laška.

58 Angelika Mlinar

59 Koroška

60 Avstrija. Avstrijcem so v starih časih rekli Krofarji, ker so imeli zaradi pomanjkanja Joda zatečene ščitnice.

61 Milan Brglez

62 Karl Marx, nemški komunistični filozof iz Trierja, umrl 1883, oktobrske revolucije 1917 in socializma, ni videl.

63 Karl May, nemški pisatelj izmišljenih indijanskih zgodb, umrl leta 1912, ni videl Amerike, ne srečal Indijanca.

64 Franc Trček

65 ekstremni levičarski novinarji

66 Staro nemško, mariborsko: naprej in naprej, neprestano

67 Matjaž Nemec

68 Jani Möderndorfer

nazaj na vrh