Komedija ali govor tovariša Fritza, ki so ge neprestano prekinjali aplavzi. Izpostavljeno

  • Napisal  dr. Janez Remškar
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Dr. Janez Remškar / STA Dr. Janez Remškar / STA

Bil je lep sončen dan in verjamem, da je bilo v Dražgošah lepo.  Govor kakršnega je imel tovariš Fritz je seveda povsem nekaj drugega. Verjamem, da so bili nad njim navdušeni (ne vsi) prisotni! Bil je podoben govorom v vseh povojnih letih, vse do leta 1990, ko so imeli zmagovalci edino in izključno pravico do "resnice". To je bil govor iz časov kakršnih smo se "najedli" v vseh  letih komunističnega  enoumja. Tovariš Fritz. Ali res, kot izobražen človek, pesnik, verjamete, da je komunizem oziroma socializem pot v razrešitev socialnih razlik in blagostanja za vse. Zakaj se je ta sistem v vseh, prav vseh državah, v katerih so si prebivalci privoščili ta eksperiment, izrodil. In posledice; poznamo jih vsi: enakost v revščini.

 

Govor je tovariš Fritz začel z "epopejo" v Dražgošah. Kdo je to razglasil za slavni, tragični boj? Za koga je to bila epopeja? Za domačine, ki so partizane vztrajno prosili, da se naj umaknejo, ker so se zavedali možnosti brutalnega maščevanja Nemcev?  Za 41 umorjenih domačinov? Za partizane in njihovo vodstvo, ki so se kljub "junaštvu" na koncu, pod vodstvom narodnega heroja Staneta Žagarja umaknili  na Jelovico in prepustili domačine na milost in nemilost Nemcem? Gospod Ervin Fritz, to ni bil veličasten čas za najmanj 41 domačinov, ki so zaradi revolucionarnih namenov partije, nesmiselnega izpostavljanja civilistov, izgubili svoja življenja. Take in podobne govore je g. Nežmah že leta  2012 v svojem zapisu v Mladini imenoval " najvišja oblika političnega prevarantstva, g. Steinbuch pa za ohranjanje latentnega stanja državljanske vojne! Vsak razmišljujoč človek, brez revolucionarne slepote se lahko s takimi mnenji le strinja!  In še nekaj. "Epopejo" so zgradili po vojni in jo vse do danes obnavljajo komunisti z enim samim namenom: graditi junake partizanskega odporniškega gibanja in za njihovimi hrbti skrivanje revolucije. Sam sem prepričan, da  junakov ni potrebno graditi, ker smo jih med partizani imeli veliko, žal je največ junakov, resničnih borcev za svobodno, ne komunistično Slovenijo, padlo. Izkoriščanje teh žrtev in  skrivanje za revolucionarne namene je izprijeno. Največ žrtev med Slovenkami in Slovenci je bila posledica revolucije in ne narodnoosvobodilnega boja! Ali si tovariši upate predstaviti dogajanja bitke v Dražgošah  temeljiti nepristranski vojaški (ne revolucionarni) analizi? Kaj mislite, da bi se pokazalo?

V nadaljevanju govora je tovariš Fritz omenjal "popravljavce zgodovine". Očitno meni, da ima on  in njegovi  somišljeniki še vedno edini pravico do zgodovinske resnice. Počasi se bodo tudi te stvari razjasnile. Izkristaliziral se bo pravi obraz revolucije, pojasnili se bodo številni umori iz strani pripadnikov OF in VOS- a v teku prvih let vojne v ljubljanski pokrajini. Za čudo v tem času ni padel noben italijanski ali kasneje nemški vojak, umorjenih pa je veliko (po nekaterih podatkih vsaj 300) prebivalcev Ljubljane, ki so bili nasprotniki komunistične revolucije in nič drugega! Te žrtve niso niti slučajno življenjsko ogrožale nikogar! Kako, s čim tovariš Fritz, intelektualec, opravičuje te umore? Najbrž z revolucijo. Če pogledamo po svetu in se zaustavimo v Španiji vidimo, da je bilo stanje v Španiji prav obratno. Revolucionarji niso zmagali in generalissimo Franco je pobil številne revolucionarje.

Naši tovariši so Franca obsojali,  popolnoma zavračali v človeškem smislu, kar je bilo prav. Žal pa so pri tem  prezrli svoje ravnanje v času vojne in povojnem času!

Vrnimo se v čas 30. in 40. let preteklega stoletja. Brez dvoma (spet so na razpolago dokumenti) se je komunistična partija, v neurejenih razmerah stare Jugoslavije, že pred vojno pripravljala na prevzem oblasti. Brez dvoma je vojni čas, fašizem in nacizem komunistom omogočil revolucijo in prevzem oblasti. Revolucije in prevzema absolutne oblasti, po vzoru sovjetske oblasti, ni bilo možno izpeljati s sodelovanjem drugače mislečih. Zato tudi revolucionarni teror (po vzgledu iz Sovjetske zveze) med in po vojni. Ali lahko tovariš Fritz temu oporeka? V nadaljevanju je omenjal, da so bile partizanske generacije zgled človečnosti. Verjamem, da je to bilo res ! Tega ne more in ne sme zanikati nihče. Ampak to velja za velik del borcev, ne pa za vodstvo revolucije, komuniste, ki so dobre namene velikega dela partizanov za ohranitev slovenstva, izkoristile za namen prisvojitve totalitarne oblasti, tudi s pomočjo terorja! Ne nazadnje so znani številni primeri usmrtitev samih partizanov, ki se niso strinjali z partijskim ravnanjem!

Maj 1945 je, kot je rekel tovariš Fritz, odprl številne možnosti ljudem. Morda, a mora, kot izobražen človek priznati, da so ljudje kasneje v za tovariše "gnilem kapitalizmu" Nemčije, Švice, Nizozemske, Avstrije in Skandinavije imeli in dobili več pravic, vključno z možnostjo politične izbire. Poleg tega so živeli boljše, v socialno bolj varnem okolju kot ljudje v komunističnih, če že hočete socialističnih državah! Tovariš Fritz tega najbrž ne ve zato mu priporočam, da pogleda podatke za 60., 70. in 80. let preteklega stoletja. Ob tem je  komunistična oblast tedaj, po maju 1945 zakrivila številne, do sedaj  prikrite in manj znane krivice, od zaplemb, obsodb na zaporne kazni, do pobojev, ne samo političnih nasprotnikov temveč ljudi, ki so jim tako lahko zaplenili premoženje. Po tem, ko smo vse to "zapravili oziroma porabili" in nič bistvenega ustvarili za zalogo, je bila komunistična oblast v kasnejših letih v celoti odvisna od posojil iz kapitalističnega sveta!  Morda se tovariš Fritz tega spominja, lahko pa je na vse pozabil kot so vse pozabili "banksterji"!  Na temo pobojev se je proti koncu govora posul s pepelom. Sam kot zdravnik, zavezan k humanizmu bi pričakoval jasno opravičilo iz strani govorcev kot je on, pesnik, in tistih, ki so se zbrali na "obujanju dražgoške epopeje" 12.1.2020. Končno bi bilo, ob vsem kar je znanega sedaj, ko ni več prisotne le ene resnice, primerno  opravičilo svojcem dražgoških žrtev, zaradi nespametnega, revolucionarnega  ravnanja partizanov, bolje rečeno revolucionarjev? V delu govora je tovariš Fritz rekel, citiram: "da je sedanja Slovenija, uresničene sanje stoletij in tisočletij zgolj pretiravanje, kajti znameniti osamosvojitelji so z osamosvojitvijo izvedli tudi protirevolucijo, to se pravi restavracijo kapitalizma". V tem odstavku  govora je priznal, da so med vojno in po vojni izvedli revolucijo in sočasno zanemaril in zanikal dejstvo, da je bila večina Slovenk in Slovencev na volitvah aprila 1990 za demokratizacijo političnega sistema, da ne govorim o 97 % Slovenk in Slovencev , ki so bili na plebiscitu za samostojnost. Torej ne gre le za "osamosvojitelje"! Ampak pozor! Tako kot v preteklosti, se tudi sedaj v povezavi z osamosvojitvijo Slovenije ponavljajo laži, ki sčasoma ob "neodvisnih" medijih postanejo "resnica".

Glede zaključevanj tovariša Fritza o "naši lastnini" in razprodaji "našega" premoženja pa tako ali tako nima smisla izgubljati besed. Ni bil poleg, je pesnik in sedaj ponavlja fraze Levice, ki pa nimajo nič skupnega z tedanjim dogajanjem in sedanjim stanjem, Ima pa veliko skupnega z dogajanji in stanjem v Venezueli. Bil sem poleg, ko je zakon o lastninjenju zastal v Zboru združenega dela, po zaslugi predsedujočega in številnih samoupravljavskih direktorjev

izvoljenih  v ta zbor, toliko časa, da se je uspelo pripraviti zakon po katerem, se je do tedaj družbeno premoženje omogočilo lastniniti prav  direktorjem, ki so bili vsi po vrsti, vsaj do prvih demokratičnih volitev,  člani partije. Vsi ti so pravi čas spoznali kaj morajo narediti, da nas bodo ostale, prehiteli z lastninjenjem. Tudi tu se ponovno  začenja ponavljanje neresnic,  tako kot po 2. svetovni vojni!

V zadnjem delu govora je kritiziral komuniste, ki da so se razpustili in iz revolucionarne stranke prelevili v socialdemokrate. Šele ustanovitev Levice naj bi delavstvu prineslo spet upanje? Po njegovem naj bi bivši revolucionarji pokazali svojo uporništvo proti velikosrbskem hegemonizmu tudi v novejšem času. S čim že? To naj bi verjetno naredil tovariš Ertl? Spet potvarjanje. To je naredil sindikat strojevodij pod vodstvom Slavka Kmetiča ob pomoči hrvaških železničarjev, ki so vlake ustavili že v Zagrebu in naši v Dobovi. Nadaljeval je z zahtevami po pravni državi, da bi ljudje živeli od dela in podjetnosti.  Ali ni malo prej omenjal levico, ki bi, dobro se spomnim njihovih stališč, vse podržavila in nas popeljala po poti Venezuele? Spraševal se je kdo nam je vsilil dogmo, da so zasebni interesi nedotakljivi. Vse skupaj je malo pomešal, zadnje najbrž z zasebno lastnino! Naj mu bo oproščeno, saj je pesnik! Omenjal je revščino, s katero se otepa ogromno ljudi. Da res je. A žal se je nekaj podobnega dogajalo v vseh bivših socialističnih državah, kjer pa so se večinoma že izvili iz objema "revolucije" in začeli ustvarjati! Dalje je rekel, da naj bi zakone diktirala oblasti zasebna?, tržna ekonomija, gospodarstvo, oblastem je očital gojenje  korupcije.  In avditorij mu je ploskal. Da ne bo pomote. V prvih vrstah občinstva je stala prav ta oblast ter med drugimi tudi predstavnik "uspešne" privatizacije tovariš Jankovič in vsi skupaj so ploskali. Mislim, da je treba te posnetke ponavljati.  Tovariši, ali nas imate za kozle, ali vam ni nič nerodno ob taki komediji?  Ali res mislite, da bo narod še vedno sprejel vse kar se mu bo serviralo? Upam, da bodo ljudje končno spoznali, kdo deli Slovenke in Slovence in kdo "nadaljuje z državljansko vojno" in nas ne izpusti iz objema revolucije. Še posebej pomembno je,  da to vidijo in spoznajo mladi, ki so dobro seznanjeni z razvojem  znanosti in tudi ekonomije v svetu.

Ljubljana 13. 1 2020                                                prim. Janez Remškar, dr. med.

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.