Belorusija: Kar bedak ne naredi, to Saša(Lukašenko) stori!

  • Napisal  Vane T. Costa
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Beloruski mejni prehod Beloruski mejni prehod

Tiran zaprl zahodna vrata in odprl druga, nova vrata. Lukašenko zaprl meje države ob spremljavi  ruske zabavne glasbe v dvorani z 15 tisoč ženskami, pretežno državnih uradnic.

Končno. Verjetni sovražnik je le  prilezel izza grmovja. Kljub skrivanju je bil končno prepoznan in sprejeti so ukrepi. Sovražnik ne bo šel naprej, meja je zaklenjena. To je na kratko vsebina govora Aleksandra Lukašenka na forumu žensk "Za Belorusijo" 17. septembra.

Ženske so v dvorano Minsk-Arena za 15 tisoč ljudi pripeljali z avtobusi iz vseh regij  države, razdelili so rdeče-zelene zastave in opremili z doma narejenimi plakati na katerih je napisano : »Za Belorusijo! Za Lukašenka! "

Govorci  bi se naj vrstili en za drugim:  najprej namestnica ministra za zdravje Elena Bogdan, brez da  bi navedla števila zdravnikov, ki so umrli zaradi korona virusa  spomladi; Opat Gavril,  ki je o Evropi govoril kot o Sodomi, ženska, predstavnica policije ali  "oficir za posebne operacije" Julija Artjuh, ki je ljudem, ki so prišli na forum, sporočila obljubo svojemu  možu, da ne bo dovolila belo-rdeč-belo (opozicijsko) zastavo v svoji domovini.

Potem so peli in plesali upokojeni pop zvezdniki, kot je Anatolij Yarmolenko

(tako kot Lado Leskovar pri nas), ki je ostal najljubši  beloruski ljudski pevec iz socrealističnih časov. Potem je bil nek Baskov, ki je v šali rekel  "Nikoli nisem imel toliko žensk naenkrat." In na koncu je Aleksander Lukašenko sam vstopil v dvorano v uniformi kot da je ravnokar prišel iz grmovja, kjer je bil minuto prej in pazil, da ne bi slučajno neopazno vstopil sovražnik v »otečestvo« (rodno grudo) in ogrozil Belorusijo.

Celo na  temo hvaležnosti ženam in materam, ki ohranjajo ognjišče,  je pustil solzo in se celo ustavil in dopustil zelo dolgo ploskanje. Vse bi se končalo tiho in hitro, če mu ne bi bilo pripeljanih nekaj sto avtobusov polnih žensk, državnih uradnic, da bi kreirali lažne iluzije ljudske ljubezni do Lukašenka in zmage na volitvah, kot najboljšo stvar, ki so jo lahko naredili za Belorusijo. Neslana šala.

 V slogu starih socialističnih floskul, ki jih je bilo nešteto tudi  pri nas, besedni arzenal o zunanjem sovražniku  pride prav, posebej pri takšnih kot je ta njihov »Saša«, ki je pihal na njihova domoljubna čustva z: «Iskreno, ne vemo, kaj nam bodo vrgli najprej," je ženske pozval Lukašenko. »Razumemo, da je v njihovem  pripravljenem načrtu zoper Belorusijo  ne manjka dosti do začetka vojne. Zato smo prisiljeni umakniti čete z ulic, kot sem že rekel, polovico vojske pod orožje in državno mejo zapreti z zahoda, predvsem z Litvo in Poljsko. Na žalost smo prisiljeni krepiti državno mejo z našo bratsko Ukrajino.«

Nato je dodal: »V zadnjih dneh sem bil prisiljen skupaj s predsednikom Rusije, ministrom za obrambo, oblikovati in pripraviti obrambo države. In okrepili smo dolgo načrtovane vojaške vaje, ki danes potekajo na zahodu naše države – pod geslom  "Slovansko bratstvo - 2020". To bo prva naloga države, ki jo vodim, potem ste na vrsto vi, ki ste drugi steber države. Tako »Saša« podcenjuje svoje Beloruse. 

Omenja zaprtje zahodne meje oziroma meje z EU, pozablja pa, da dejansko Belorusija meji na Latvijo z odsekom, dolgim ​​kar 180 kilometrov, vendar Lukašenko za ta odsek morda niti ne ve.

Hote ali nehote, priznava, da mu zemljepis ni močnejša stran in da pregovor pravi, da je poznavanje  zemljepisa znanost za taksiste. Obenem pa imajo vsi tisti, ki želijo od diktatorja zbežati, do Daugapilsa v Latviji celo manj kot do Poljske ali Litve.

Na tiskovni konferenci 18. septembra je namestnik poljskega zunanjega ministra Martin Przydach spomnil, da je bil Lukašenko pred letom dni pripravljen graditi dialog s svojimi zahodnimi sosedi  ker ni hotel vsak december poklekniti pred Vladimirjem Putinom in ga prositi za pomoč. Pshidach je obljubil, da bo poljska meja odprta za Beloruse, in menil, da so besede o zapiranju meja čustveni odziv. Ukrajinski minister za notranje zadeve Arsen Avakov, je povedal preprosteje in natančneje kot kdorkoli drug: »Zdi se, da je Lukašenko popolnoma nor na svojo moč in paranojo okoli tega. Govori popolne neumnosti. 

Predstavniki obmejnih organov  vseh treh »sovražnih« držav so zjutraj,  po govoru Lukašenka potrdili, da meje še vedno delujejo v običajnem načinu in da sprememb ni bilo. Najverjetneje se ne bo zgodilo: zagotovo zjutraj je zunanji minister Lukašenku poročal, da Belorusija meji tudi na Latvijo, ki ni bila na seznamu sovražnikov, zato nima smisla zapirati le Litve in Poljske.

Aleksander-Saša Lukašenko sili ljudi, da verjamejo njegovim nesmislom. Ali mu, je drugo vprašanje. 

Z resnim političnim svetom, bližnjim in daljnim, pa zagotovo zgublja stik, pravijo analitiki.

Vane T. Costa

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.