Ali imamo Slovenci radi lasten jezik? Izpostavljeno

  • Napisal  Pavel Ferluga
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Pavel Ferluga Pavel Ferluga

Tega ne bi prisegel, glede na lahkotno zapostavljanje lastnega jezika v prid tujega. To je še posebno razvidno pri »naših manjšinah pri sosedih«, a tudi v matici ni večje razlike.

 

Kot zelo zgovoren primer, bom postavil besedo ČASNIKAR primerjalno z NOVINAR ! Ta prva je popolnoma izginila iz praktične uporabe, čeprav je lepa pristna slovenska beseda, ki popolnoma odgovarja namenu s svojim bistvom časopisa in ne novin. Ali je potrebno tu uporabiti poseben razum za ugotavljanje pristnosti slovenskega besedišča? Ta primer je le eklatanten dokaz, da »slovenci« imajo izrazit čut potujčevanja lastne govorice, pa ne le v hrvaščino, ampak tudi v priložnostne jezike »naših manjšin« v soseščini, kjer nudijo tuji oblasti podporo pri omalovaževanju slovenščine v odnosu tujerodnega jezika. Res je, da imam izkušnje le z italijanskim jezikom, a zanesljivo ni nič drugače pri drugih sosedih z močnim nacionalnim čutom, ki presega v »šovinizem«! Meni je razumljiv in legitimen tisti nacionalizem (narodnjaštvo), ki je dostojen tudi do odgovarjajočega nacionalizma sosedov, če ne preide (kot se potrjeno dogaja) v skrajnost ŠOVINIZMA.. Nešteto je slovenskih besed, poleg zgoraj omenjene, ki tonejo v pozabo, v sled lasne deficitarne zavesti pomena ohranitve pristne narodne »rečenice«.

Dopuščanje »manipulacije« z našo govorico je bolj kot očitno, če pomislimo, da ni nobenega odziva uradnih »naših« oblasti, da bi se uprli takim očitnim maličenjem ali celo neskladnostim s besedili slovenskih označevanj pokrajin ali drugih besednih vsebin. Pred časom so laške oblasti objavljale »Slovensko Benečijo« z njih varianto »Slavia Veneta«, a so pozneje to enostransko spremenili v »Friuli-Venezia Giulia«, kar so »naši takoj pohlevno prevedli v »Furlanija Julijska Krajina«. Se vam ne zdi to dejanje povsem hlapčevsko sprejeto, čeprav je razviden laški manever izbrisa besede »slavia«, ki nedvomno označuje slovensko poreklo prebivalstva dotične pokrajine, kar so laški cenzorji hoteli, v svojem bistvu rimske tradicije, poistovetiti s čistim »rimljanstvom-romanstvom« slovenskega ozemlja. Italijani, v svoji lažni nadutosti potomcev zgodovinskega Rimskega imperija, ki je v svojem času razsajal po vsej Evropi in čez, si tudi prilaščajo njegovo okupirano ozemlje, kot legitimno zapuščino, čeprav nimajo danes nič skupnega z Rimljani, ker so potomci čisto drugačnih ljudstev (Lombardija, n. pr., je nedvomno zapuščina Langobardov itd). To prepuščam strokovnjakom zgodovine narodnih priseljevanj v raziskovanje.

Če bi hotel raziskovati te jezikovne anomalne spremembe pristnih slovenskih besed v njih tuje spačke, bi seveda moral imeti strokovno podlago zgodovinarja leposlovnih ved, kar nimam. Morda podzavestno pa zaznavam občutke motečega, ko berem ali zasledim v vsakdanji govorici in pisni običajnosti, kar »mi da misliti« na jezikovno neskladnost, laično seveda, a zadostno moteče! Tak občutek me prevzame tudi pri skovanki »DOBRODOŠLI«. Vem, da se bodo »naši jezikoslovci« strumno zgražali nad tem mojim »bogoskrunstvom« in mi dokazovali jezikoslovno pravilnost tega zmazka, ki je zame gol »hrvatizem«. Morda bodo vzeli v poštev »do-priti, dospeti, itd.«. Ne vidim pa nobenega razloga, da bi bilo napačno izreči »dobroprišlico« gostom, brez nepotrebnega klečeplazenja do turizma z DOŠLI, ki zanesljivo ni slovenski izraz. Zakaj ne »DOBROPRIŠEL«, kot ga tudi sam rabim ??? Kaj je narobe? Italijani imajo BENVENUTI (BEN –dobro VENUTI-prišli).povsem v skladu z njih uradnim jezikom in tako, verjetno, tudi ostali evro-narodi. Zakaj le mi moramo imeti take »groteskne« izjeme? Dejali boste, da smo poseben narod in s tem se strinjam, še posebno na ne-ponosu lastnega arhaičnega izvora!. Namenoma sem omenil le ti dve besedi, ker tudi meni zbežijo iz zaznave nešteti tujki v vsakdanji govorici, a ti dve besedi me vsakokrat vznemirjajo. NOVINAR - NOVINARSTVO je že tako ustaljeno, da kmalu ne bodo pisali več ČASNIKAR-ČASNIKARSTVO v nobenem slovenskem pravopisu!

Ne bom omenjal »dialektalnih variant«, ki so še bolj naklonjene tujim spačkom, še posebno »balkanizmom«, ki so že stalnica vsakdanja, v sled raznarodovalne politike levosučnega socializma TITOIZMA (še danes pričujočega v »naših variantah«, ki je usodno vplival na obubožanje slovenskega jezika, v prid srbohrvaščine (Balkanci krepko razlikujejo med hrvaščino in srbščino). Socializmi so tipičen primer nadvlade večinskega jezika centralne vladavine ENOUMJA. Lepi primeri so še vedno leve vladavine velesil, kot sta Rusija in Kitajska, kar potrjujejo tudi manjše diktature (diktature so vse LEVE, desnih ni, ker desnica je idejni pluralizem), ki so še bolj selektivne. Neskladja se pojavljajo tudi pri zavezništvih levičarjev,ko je vprašanje ozemeljskih pristojnosti. Lep primer imamo v spopadu ruskih in kitajskih komunistov (internacional-socialistov) na reki USURI, kjer so se križali ozemeljski apetiti.

Da ne bo pomote o mojem pojmovanju, moram priznati, da tudi na desnici, kljub idejni pluralnosti, ni vse rožnato, je pa do neke mere »užitno«, vsaj kar se tiče svobode govora in svobode dejanja ter privatne lastnine. Tu je najbolj razvidna razlika v desnem »pravo-sodstvu« in levem »krivo-sodstvu«. Res je, da tudi desno pravosodje ni povsem brezmadežno, a razlike niso tako markantne, kot v levem pretežno KRIVOSODJU. Mislim, da tega ni potrebno dokazovati, ker je vidno tudi vsakomur, ki minimalno rabi možgane, če ni ideološko (ne idejno) zasvojen! Zanimivo je, da ideologi LEVICE SOCIALIZMOV (vse nianse od teokratskih do ateističnih, vedno v medsebojnem tekmovanju) so pač ENOUMNI in nimajo dialoga z desnico ali nasprotno ideološko levico, razen s »figo v žepu«. Povrhu so tudi nezanesljivi »zavezniki« med samimi socializmi in teh primerov je nešteto, kar je bilo dokazano že v zadnji II. Sv. Vojni. Nűrnberški proces, je tipičen dokaz priložnostnega sodelovanja dveh različnih pojmovanj demokracije, proti dvema nacional-socializmoma-torej levici! Danes imamo pri nas LEVICO od SD (niso ne demokratični, ne socialni) do skrajnih nesojenih kriminalcev te iste mavrične levice enoumja, ki imajo še vedno škarje in platno v vsakodnevni »naši« politično-administrativni situaciji. To je možno, na žalost, zaradi preteklega izobraževanja »ljudskih mas«, ki so še danes trd oreh za porajajočo se mlačno, plaho in naivno demokracijo zahodnega tipa, ki ni okusila komunizma! Zato so posebnost Višegrajci, ki so bili deležni krutega izkustva enoumja ter izstopajo v EU, z bolj objektivnim obnašanjem do zgodovinske realnosti.

Ta zadnji odstavek, morda le navidezno, ni povezan s problemom, ki ga obravnavam v zvezi s knjižnim jezikoslovjem, a srž obnašanja današnje družbe, je prav podlaga izobraževanja »vojakov revolucije«, še vedno podpirana v zavesti PROLETARIATA, najnižje vrste »homo sapiensa«, kjer je »sapiens« povezan le z »opuletiae vulgaris«! Zgodovina je nujno povezana tudi z negativnimi vplivi neukih, čeprav veščih v uporabi elementarnih tehničnih dognanj, »proletarskih mas«, ki so glavna gonilna sila skrajnega ne-razuma do civilizacijskega napredka..

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.