V ŽIVO – (Iz minute v minuto) Simpozij Zbora za republiko: Kako končati tranzicijo in vzpostaviti demokracijo?

dr. France Cukjati dr. France Cukjati

Zbor za republiko, v sodelovanju z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve v Muzeju VSO, nadaljuje simpozij "Kako vzpostaviti demokracijo" s tematskim naslovom »Kako končati tranzicijo in vzpostaviti demokracijo?«. Simpozij neposredno prenaša Nova24tv, lahko si ga ogledate tukaj.

Gostje simpozija:

* dr. Lovro Šturm: Pravo in prav. Slovenija na trnovi poti do pravne države in pravične družbe za vse. Slovensko pravosodje kot samoreferenčni sistem. Kako pomagati pravosodju, da najde izhod iz slepe ulice

* dr. Mitja Deisinger: Neodvisno Vrhovno sodišče in enotnost sodne prakse

* dr. Ernest Petrič: Pogled na slovensko pravno državo po devetih letih prakse na ustavnem sodišču

* dr. Janko Kos: Vloga in pomen »Srednje Evrope« v slovenski politiki, kulturi in šolstvu

19:11 Dr. Kos: Pričakovali bi, da ima Slovenija z državami Srednje Evrope najtesnejše in najplodnejše stike. A večinoma leve slovenske vlade iz znanih razlogov ne morejo navezati tovrstnih stikov s temi državami.

19:10 Dr. Kos: Slovenija je kulturno del Srednje Evrope.

19:08 Dr. Kos opozarja, da je bilo področje Srednje Evrope območje silnih etničnih čiščenj. In to najhujših.

19:00 Dr. Kos opomni, da države Srednje Evrope povezuje dediščina Habsburške monarhije.

18:55 Dr. Kos: Bolj ali manj je uveljavljeno mnenje, da je Srednja Evropa tisto področje med Nemčijo in Rusijo. V tem smo umesni.

18:53 Dr. Kos spomni, da Slovenijo Britanska enciklopedija svetovne geografije uvršča v Južno Evropo: "Nenadoma je Slovenija padla v južnoevropske države."

18:50 Dr. Kos govori o knjigi "Trk civilizacij" Samuela P. Huntingtona. "Evropa je vse, kar je vredno, Zahodna Evropa. Tja do Rusije."

18:46 Dr. Kos: Nekaj drugega je Srednja Evropa kot geopolitična regija. O tem so mnenja različna. Povezana so z različnimi geopolitičnimi interesi. Tako, da Američani gledajo drugače na Srednjo Evropo kot jo gledata Francija in Nemčija. "Kot polje interesov."

18:45 Dr. Kos: Pojem Srednje Evrope je po slovenski osamosvojitvi poniknil.

18:40 Dr. Janko Kos govori o problematiki Srednje Evrope

18:30 Dr. Petrič: Vrednote tistega časa, ki jih simbolizira Tito, niso več vrednote našega časa.

18:25 Dr. Petrič: Razumevanje prava, ki naj ne služi pravičnosti, temveč t.i. višjemu cilju, je še vedno prisotno in bremeni Slovenijo. Sodstvo ne sme biti dekla oblasti.

18: 23 Dr. Petrič govori o delu na ustavnem sodišču, kjer je ugotavljal, da je v Sloveniji problem pravne države in vladavine prave, velik.

18:22 Dr. Petrič: Posledica vsega tega, o čemer sem govoril, je zaupanje ljudi v pravo in stopnja pravne kulture. Država, ki doseže visoko stopnjo zaupanja v pravno državo in pravne kulture, običajno tudi uspešna.

18:20 Dr. Petrič: Pomembna je učinkovitost prava. Odnose v družbi ureja pravo, ne moč. Ker če to ureja nekaj drugega, in ne pravo, imamo opravka bodisi s totalitarno državo, bodisi z mafijsko državo. V nobenem primeru ne gre za pravno državo.

18:18: Dr. Petrič govori o tem, da morajo biti zagotovljene pravice kot so in dubio pro reo, ki v prevodu pomeni: v dvomu v korist obdolženca, načelo lex certa kar pomeni, da storilec vnaprej ve, kaj je kaznivo ter načelo Nulla poena sine lege oziroma ni kazni bez zakona.

18:16 Dr. Petrič: Pravna država je država, katera ima v svojem ustavnem redu zagotovljeno ustavnost in zakonitost, kar pomeni ravnannje oblasti in državljanov v skladu z ustavo in zakoni.

18:14 Dr. Petrič: Pravna država je država, v čigar ustavi, zato govorimo o ustavni demokraciji, zagotavlja načela: spoštovanje človekovega dostojanstva kot izhodišče pravnega reda, čemur sledi zagotovljen katoalog temeljnih človekovih pravic, med katerimi so najbolj pomembne državljanske in politične pravice.

18:12 Dr. Petrič razlaga, zakaj ni hotel postati javni tožilec v prejšnjem sistemu, saj je že nekaj vedel o Dachauskih procesih. 

18:10 Dr. Petrič: Problemi naše pravne države in zavesti imajo globoke korenine, ki segajo v čas pojmovanja prava v revolucionarnih letih.

18:09 Dr. Petrič: Pred zakoni smo vsi enaki.

18:07 Dr. Petrič: Problem pravne države razumem širše; pravna država je tista država, v kateri vlada pravo. To je država, v kateri je oblast omejena s pravom in ustavo.

18:04 Dr. Ernest Petrič in njegov pogled na slovensko pravno državo po devetih letih prakse na ustavnem sodišču

18:00 Dr. Cukjati: Šli smo iz Jugoslavije, Jugoslavija pa še ni šla iz Slovenije.

17:58 Dr. Deisinger: Npr. Zakon o stavki je še iz SFRJ. Tak predpis imamo že celo obdobje od osamosvojitve. Ostanke starih ureditev, vse zakone izpred osamosvojitve, bi bilo potrebno anulirati in zamenjati z novimi.

17:57 Dr. Deisinger: Popuščanje državnim tožilcem pri slabo pripravljenih obtožnih aktih ni sprejemljivo.

17:56 Dr. Deisinger: Državno tožilstvo bi moralo dvigniti kakovost obtožnih aktov prav glede opisa kaznivih dejanj.

17:55 Dr. Deisinger: Enotna sodna praksa ni edina stvar, ki jo moramo zagotoviti. Privilegiranje nekaterih in diskriminacijo drugih je v demokratični družbi treba izločiti iz misli in dejanj.

17:54 Dr. Deisinger: Uveljavitev enotne sodne prakso bi pomenilo uveljavitev pravne države.

17:51 Dr. Deisinger: Pri odločitvah morajo sodišča upoštevati tudi odločitve ESČP, ampak te se največkrat nanšajo na postopkovne kršitve ter na odločitve EU, če se povežejo s posameznim primerom.

17:49 Dr. Deisinger opozarja, da je tudi ustavno sodišče opozarjalo na odstopanje od enotne sodne prakse.

17:45 Drugi razpravljavec dr. Mitja Deisinger: poleg zdravstva in Slovenske vojske je v Sloveniji velik problem sodstvo. Neenotna sodna praksa je eden največjih problemov.

17:44 Dr. Šturm o rešitvah Šturm o nujnih spremenbah: Sodstvo bi moralo javnosti omogočiti vpogled v delovanje. Sklepi vseh sodišč bi morali biti dostopni na internetu. Uradne objave naj ne bodo anonimne, vsebujejo naj vse podatke o sodnikih, ki so sodili. Prav tako za javni dostop sodnih vpisnikov.

17:40 Dr. Šturm spomni še na nedopustno uporabo nekaterih pravnih predpisov policije, ki niso bili javno objavlejni. "To je za obstoj pravne in demokratične države izjemno sporno."

17:38 Dr. Šturm: Pri sodnem odločanju je via facti močno prisoten vpliv nekega tretjega državnega organa, to je organa preiskave, policije. To je nedopustno. Taki primeri niso redki.

17:36 Dr. Šturm opozarja tudi na težavo policije, ki se v nekaterih primerih obrne na sodišče. V praksi te zadeve še niso dovolj dobro skrbno pretehtane. Odvisno je tudi od dežurnega sodnika, ki odobri posege v zasebnost.

17:33 Dr. Šturm: Tožilec je le ena izmed strank v postopku, tako kot je obdolženec. In če se prekorači ta črta ločnica, ki se žal velikokrat prekorači, potem je tu mogoče očitati videz pristranskega sojenja ali celo pristransko sojenje.

17:31 Dr. Šturm opozarja, da sodstvo in tožilstvo ne smeta sodelovati: Sodniki in tožilci ne smejo sodelovati! Sodniki in tožilci bi morali biti na dveh bregovih.

17:30 Dr. Šturm govori o kazenskem sodstvu, kjer poleg sodnikov sodelujejo tudi tožilci in policija.

17:28 Dr. Šturm: Tak videz pristranskosti je ugotovilo tudi ustavno sodišče v zadevi Patira in v primerih sojenja Francu Kanglerju, kjer je tudi prišlo do pristranskega sojenja.

17:26 Dr. Šturm: Dokazovanje nepristranskosti je včasih zelo težka naloga, vendar videz nepristranskosti se pojavlja, posledično, kot pristranskost in ga je lažje detektirati in spoznati.

17:24 Dr. Šturm opozarja tudi, da se je o nepristranskoti sodišč že zelo zgodaj srečalo tudi ESČP: "Pravica mora mora biti izrečena in tudi dajati mora videz, da je prišla neoporečno do izraza."

17:21 Dr. Šturm: Za nepristranskost se je potrebnoprizadevati in jo izkazovati.

17:20 Dr. Šturm meni, da o neodvisnosti sodišč pravniki velikokrat govorijo, o nepristranskosti manj. Slednja je celo bolj pomebna kot neodvisnost.

17:18 Dr. Šturm opozarja, da sta neodvisnsot in neprisranskost tesno povezani.

17:17 Dr. Šturm navaja razlago profesorja Pitamica, kaj je pristranskost: Pristranskost opredeluje kot moralno in intelektualno odvisnost sodnikov v konkretnem primeru.

17:15 Dr. Šturm opozarja, da mora Slovenija zagotoviti pravico do poštenega in nepristranskega sojenja.

17:13 Dr. Šturm meni, da je kritika delovanja sodišč je upravičena.

17:11 Dr. Šturm ugotavlja, da bi morali pravniki imeti za prvi tuj jezik nemščina.

17:10 Dr. Šturm: V naš pravni sisetm se je vtihotapil angleški jezik in anglosaksonski pravni red.

17:09 Dr. Šturm ugotavlja, da se daje preveliko težo maturitetnemu izpitu, ki ni dobra podlaga za študij prava.

17:08 Dr. Lovro Šturm: Študij na Pravni fakulteti bi lahko bil bolj kvaliteten.

17:07 Cukjati besedo predaja dr. Šturmu

17:06 Predsednik ZZR France Cukjati ima uvodno besedo.

17:03 Začenja se simpozij Zbora za republiko.

 

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.