V novi številki revije Demokracija preberite: Leto 2020 bo leto velikih podražitev!

  • Napisal  Gašper Blažič
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Demokracija foto: Demokracija

»Saj po novem letu boljše bo,« pravi znana Domiceljeva skladba. No, tokrat za večino Slovencev ne bo tako, saj se napovedujejo velike podražitve. To pomeni, da ob hitro rastočih življenjskih stroških hkrati močno padla kupna moč prebivalstva. Je to pot v novi socializem venezuelskega tipa?

In zakaj podražitve? Ne boste verjeli. Glavni razlog za to je – dvig minimalne plače. Spomnimo: Šarčeva vlada je ob asistenci Levice (pravzaprav kar na njeno pobudo) z dvigom minimalne plače delila socialne bombončke, za katere se je izkazalo, da so bolj kot ne »opij za ljudstvo«. Kljub opozorilom, da bodo imela takšna »darila« veliko slabih posledic za gospodarstvo, je ministrstvo za delo ves čas zatrjevalo, da negativnih vplivov na gospodarstvo ne bo. Minimalna plača se bo torej z januarjem 2020 zvišala na 940 evrov bruto (oz. s 667 na 700 evrov neto), iz njene definicije pa bodo izvzeti vsi dodatki, ki se bodo tako morali prišteti k polni minimalni plači. Mediji zato že poročajo o prvih posledicah, ki bodo udarile po žepu vse davkoplačevalce, s čimer bo učinek minimalne plače dejansko izničen.

Najbolj se bo podražila komunala

Še najbolj bo davkoplačevalce v povezavi z dvigom minimalne plače udaril dvigi cen komunalnih storitev v občinah. Analize so namreč pokazale, da se bodo oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadne komunalne vode in zbiranje komunalnih odpadkov predvidoma podražili za okvirno 17 odstotkov v letu 2020, in to predvsem zaradi celotne uveljavitve določil zakona o minimalni plači in zaradi rasti cen energentov, so zapisali na spletni strani Skupnosti občin Slovenije. V posebnem dopisu, v katerem so opozorili na dvig cen komunalnih storitev, je Zbornica komunalnega gospodarstva opozorila, da plačni sistem v komunalni dejavnosti v veliki meri sloni na različnih dodatkih k osnovni plači, s katerimi se po obstoječem plačnem sistemu lahko zagotavljajo dostojne plače delavcem v dejavnosti. Prav iz tega razloga je dvig minimalne plače močno prizadel komunalno dejavnost. Kot so zapisali, kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti temelji na nizkih najnižjih osnovnih plačah, ki za prvi tarifni razred znaša 503,4 evra. Ker pa zakon o minimalni plači od delodajalcev zahteva, da delavcem doplačajo razliko do višine minimalne plače (940,58 evra) in se šele izračunu plače dodajo vsi dodatki, bo tovrsten poseg vplival na precej večje stroške poslovanja komunalnih služb. Opozarjajo tudi, da dodatki zaradi neugodnih delovnih razmer znašajo v povprečju 13,3 odstotka in se gibljejo med 8 in 30,3 odstotka. Prav tako je treba upoštevati povprečno starost komunalnih delavcev (48 let), kar v povprečju pomeni 15-odstotni dodatek na delovno dobo.

(Celoten članek si preberite v novi številki revije Demokracija.)

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.