V novi reviji Demokracija pišemo o levičarskih protivladnih protestih, ki postajajo vse bolj radikalni in bizarni. Posledično se jih udeležuje vse manj ljudi. Ugotavljamo, da je rebalans proračuna socialno in protikrizno naravnan. Pišemo o jeziku staroselcev v Alpah in okolici. Objavljamo intervjuje z ministrom za okolje in prostor mag. Andrejem Vizjakom, s kandidatom za župana Mestne občine Velenje Darkom Koželjem in ukrajinskim veleposlanikom v Sloveniji Mihailom F. Brodovičem. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!«
Petkovi biciklistični protesti, ki nepretrgano potekajo že od konca aprila, vse bolj izgubljajo zagon. Če je njihov vodja Jaša Jenull sprva še napovedoval, da se bo izselil iz Slovenije, če vlada do začetka septembra ne bo padla, je zdaj drugače – večerni shodi vsak petek postajajo le še bleda senca nekdanjih vstaj.
Število protivladnih protestnikov upada
Seveda je k temu nekoliko pripomogla tudi zmeda, ki je nastala, potem ko je bilo proti »mesiji«, v katerega politični biciklisti polagajo vse upe, Ivanu Galetu vloženih več kazenskih ovadb zaradi škodljivih pogodb, ki jih je podpisoval, pa tudi zaradi protipravnega prisluškovanja direktorju Zavoda RS za blagovne rezerve Antonu Zakrajšku. Gale naj bi ostal tudi brez zaposlitve na omenjenem zavodu, od koder je prišel v oddajo Tarča kot neke vrste »žvižgač«. To pomeni, da miti, na katerih gradijo politični biciklisti, ki upogibajo hrbet in pritiskajo navzdol, padajo, s tem pa pada tudi motivacija za udeležbo ljudi na teh mitingih. Če so še pred kakšnim mesecem mainstream mediji pisali o več tisoč protestnikih, je zadnji petek postregel s skupino, v kateri ni bilo več kot 60 ljudi. Osrednje mesto je zavzel napis »Podnebna pravičnost«, mainstream mediji pa so skušali shod prikazati kot množičnega, zato seveda niso pokazali fotografij, s katerih je bilo razvidno, da je bilo ljudi precej manj, kot so skušali prikazati. Policija je sporočila, da se je protestov skupaj udeležilo okoli tisoč ljudi.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V reviji Demokracija preberite še:
Rebalans proračuna je socialno in protikrizno naravnan
Z rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2020 je vlada pod vodstvom Janeza Janše zagotovila dodatna sredstva predvsem za najbolj ranljiva področja, kot so gospodarstvo, sociala in zdravstvo. V državnem zboru so potrdili rebalans državnega proračuna za leto 2020. Popravek obstoječega proračuna je bil potreben zaradi posledic, ki jih je povzročila epidemija COVID-19, pomeni pa uskladitev prihodkov in odhodkov z dejanskim stanjem. Hkrati je vlada pripravila že t. i. peti protikoronski zakon za preprečevanje širjenja in blažitev posledic za prebivalstvo in gospodarstvo.
Intervjuji: Andrej Vizjak, Darko Koželj, M. F. Brodovič
Pogovarjali smo se z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom, ki si prizadeva za vzpostavitev pravega ravnovesja med razvojem in ohranjanjem okolja. Po njegovem je na področju okolja in prostora za ministra največji izziv zagotovo debirokratizacija sedanje ureditve. Pogovarjali smo se tudi s kandidatom za župana Mestne občine Velenje Darkom Koželjem, ki ga podpirajo SDS, NSi, SMC ter zunajparlamentarni SLS in Gospodarsko aktivna stranka, ki ji tudi pripada in ukrajinskim veleposlanikom v Republiki Sloveniji Mihailom F. Brodovičem.
COVID-19: Spremembe na seznamih držav
Vlada je spremenila odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Slovenije ter ga prilagodila priporočilom Evropske komisije. Od minulega ponedeljka se je 10-dnevni karanteni ob vstopu v Slovenijo mogoče izogniti z negativnim testom na novi koronavirus. Države, ki niso na zelenem ali rdečem epidemiološkem seznamu, so odslej na oranžnem. Italija, Avstrija in Madžarska s torkom zapuščajo zelenega, hrvaške obmejne županije pa bodo na oranžnem, zato omejitev ob vstopu iz njih ne bo več.
Za (nerojeno) življenje se je treba boriti
Čeprav ustava in zakoni prepovedujejo uboj oz. odvzem človeškega življenja, za nerojene otroke to očitno ne velja. Že leta 1952 je komunistični režim v Sloveniji legaliziral splav, do danes so tako pri nas abortirali več kot 700 tisoč slovenskih otrok. To je pošastna številka. Sedanja zakonodaja, ki ureja to področje, se sklicuje na 55. člen slovenske ustave, ki sicer ne omenja pravice do splava, govori pa o svobodnem odločanju o rojstvu otrok.
O jeziku pradavnih staroselcev v Alpah in okolici
V pradavnini, še pred prihodom Rimljanov v Vzhodne Alpe in na Balkan, so naše kraje poseljevala številna plemena, kot so Veneti, Karni, Noriki, Tauriski, Histri, Latobiki, Japodi, ter vrsta panonskih in »ilirskih« plemen. Nedvomno so vsa ta plemena pripadala nekemu ljudstvu ali celo več ljudstvom, in to indo-evropskega izvora. Še danes pri nas velja prepričanje, da so to bili Kelti oziroma na Balkanu tudi Iliri, morda tudi ti s keltsko primesjo. Rimljani in Grki so jih vse enako označevali kot barbare, bodisi kot »Kelte« ali »Ilire«, pač po značilnosti njihove materialne ali duhovne železnodobne kulture (orožje, tetoviranja). Vsekakor bi bilo zanimivo izvedeti čim več o jeziku ali jezikih, narečjih, s katerimi so se ti staroselci sporazumevali.
Smrt sodnice še dodatno razvnela strasti
Letošnja predsedniška kampanja v ZDA bo očitno najbolj brutalna do sedaj. Strasti je dodatno razvnela tudi smrt liberalne vrhovne sodnice. Sedanji ameriški predsednik Donald Trump namerava na izpraznjeni sedež imenovati konservativca. Ameriške predsedniške kampanje so že v najbolj idealnih časih zelo »strastne«, če uporabimo najbolj mil izraz, letos pa se zdi, da bodo strasti kar prekipevale. Letošnja kampanja se kaže kot najbolj brutalna v vsej ameriški zgodovini kampanj. Povsem jasno je, da bodo v naslednjem mesecu umazani udarci padali z vseh strani…
Vabljeni k branju zanimivih kolumn v reviji Demokracija!
Berite Demokracijo! Z revijo Demokracija boste vedeli več!
