V novi Demokraciji preberite: Slovenija se vrača na evropski zemljevid vplivnih držav!

fotomontaža: Demokracija fotomontaža: Demokracija

Kot kaže, se Slovenija, ki bo prihodnje leto predsedovala Svetu Evropske unije, vrača med vplivne države na evropskem zemljevidu. Največ je k temu pripomogla zamenjava vlade marca letos. Posledično je na pogajanjih o finančni konstrukciji pomoči članicam EU ob koronakrizi Slovenija veliko pridobila.

 

Vse od petka, 17. julija, so v Bruslju potekala trda in intenzivna pogajanja o svežnju sredstev za obnovo po pandemiji COVID-19, ki dejansko še vedno traja. Sveženj v višini 1074 milijard evrov (750 milijard evrov naj bi bilo nepovratnih sredstev) je pomemben predvsem zato, ker je bil razdeljen med posamezne države, pri čemer pa je bilo veliko odvisno od pogajalcev iz posameznih držav pa tudi od razmerja sil, ki se je po brexitu močno spremenilo. Po večdnevnih trdih pogajanjih je postalo jasno, da je iz omenjenega svežnja Slovenija iztržila več, kot je pričakovala v najbolj optimističnih napovedih. Glavni pogajalec je bil v tem primeru premier Janez Janša, ki je sicer star znanec evropskega parketa in je bil v mesecu juliju, še pred začetkom pogajanj, na delovnem obisku v Bruslju, med drugim se je srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. No, na zadnjem srečanju v Bruslju pa je Slovenijo zastopal v Evropskem svetu, in to več kot dostojno.

Bruseljski skok v prazen bazen

A vrnimo se za dobro leto v preteklost, v marec 2019. Takrat je bila na oblasti vlada Marjana Šarca, koronakrize takrat nihče ni niti slutil, a razlogov za nezadovoljstvo s tedanjo vladno ekipo je bilo več kot dovolj. Premier Šarec je takrat kot glavni predstavnik Slovenije dobil priložnost, da bi v Strasbourgu nagovoril evropske poslance v zvezi s prihodnostjo EU, vendar se je temu odpovedal, da mu ne bo kdo očital, da gre za predvolilni nastop. Romana Tomc je to potezo označila za veliko blamažo, s svojim mnenjem pa ni bila osamljena, saj je zelo kmalu po Šarčevi košarici evropskemu parlamentu svoj odstop napovedal član Šarčevega kabineta, diplomat Roman Kirn. Izkazalo se je tudi, da je Slovenija pod Šarčevo vlado (in pod drugimi levičarskimi vladami) zelo slabo porabljala evropska sredstva. No, kar zadeva Šarčevo spretnost na evropskem parketu: februarja letos je Šarec, tedaj že premier v odstopu, napovedoval »trda pogajanja« glede proračuna EU za obdobje med letoma 2021 in 2027, češ da je padec kohezijskih sredstev preveč drastičen. Dejansko se je zgodilo, da je bila Slovenija pod Šarcem v precej nerodnem položaju, saj ji je grozilo zmanjšanje kohezijskih sredstev za četrtino, če bi prišlo do dogovora o proračunu. Kompromisa o proračunu pa evropski voditelji niso dosegli, dvodnevna pogajanja so bila precej kaotična. Morda pa je bilo tako bolje za Slovenijo, saj je slabega pol leta kasneje sledilo novo pogajanje, ki je naši državi, vsaj kar zadeva okrevanje po ustavitvi gospodarstva spomladi letos, prineslo občutno višjo evropsko pomoč. Povedano drugače: Šarec je februarja letos še zadnjič skočil v evropski »prazen bazen«, k sreči brez hujših dolgoročnih posledic za našo državo.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

nazaj na vrh