Tudi Državnotožilski svet ne pozna ustave in obsoja pismo predsednika vlade! Profesor Avbelj: V nobenem primeru ne gre za politične pritiske!

  • Napisal  Sara Rančigaj/Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
dr. Matej Avbelj (Foto: STA) dr. Matej Avbelj (Foto: STA)

Izmenjava stališč med predsednikom vlade in generalnim državnim tožilcem po mnenju strokovnjaka za ustavno pravo in profesorja Fakultete za evropske in državne študije dr. Mateja Avblja ni čisto nič posebnega in v nobenem primeru ne gre za politične pritiske. Danes je namreč pismo obsodil še Državnotožilski svet RS. 

Državnotožilski svet pod vodstvom višje državne tožilke Tamare Gregorčič je obsodil pismo predsednika vlade Janeza Janše, ki ga je poslal 19. junija generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi, kjer mu očital pasivnost tožilstva pri preganjanju dejanj groženj s smrtjo in na izzivalne napade na policiste na protestih. Janša je še v pismu navedel, da bo Šketa odgovoren za stopnjevanje spodbujanju k nasilju, saj v tem času ni storilo nič, da bi to zaustavili.

Generalni tožilec in tožilstvo so pismo označili kot politični pritisk na najvišjega predstavnika izvršilne veje oblasti na generalnega državnega tožilca. Dejanje je po njihovem mnenju nedopustno, zaradi sklicevanja na neposredno odgovornost in od njega pričakuje postopanje, ki je po njihovem mnenju v nasprotju z zakonskimi pooblastili in sistemsko ureditvijo državnega tožilstva. Tožilci to smatrajo kot nedopusten poseg v neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev.

Tožilci opozarjajo na neodvisnost in samostojnost
Državni tožilci so opozorili, da so pri svojem delu samostojni in neodvisni ter so vezani na zakon in ustavo. Tožilci so še zapisali, da pri tožilstvu gre za organizacijo, ki je na ravni usklajevanja, usmerjanja in nadzora centralizirana, na ravni izvajanja pa zaradi varovanja samostojnosti decentralizirana, a to nikakor ne pojasnjuje dejstva, da nihče ni vložil tožbe zoper groženj s smrtjo, ki sicer s svojimi dejanji grozi ideologiji, ki pa jo dejansko predstavlja 200 tisoč volivcev. Podobno kot državnozborski svet je tudi Drago Šketa odgovoril Janši, ki zatrjuje da tožilstvo deluje učinkovito in zakonito, tožilci pa skladno z zakonom, medtem ko so v SD zoper premierja napovedali razmislek o vložitvi ustavne obtožbe.

Avbelj: gre za izmenjavo stališč in ne za politične pritiske
Ali je bilo pismo res nedopustno, smo nedavno vprašali že vprašali dva nekdanja ustavna sodnika, tokrat pa smo pridobili že dodatno mnenje strokovnjaka za ustavnopravna vprašanja Mateja Avblja, ki pravi, da gre v konkretnem primeru pisma predsednika vlade za izmenjavo mnenj med predsednikom vlade in generalnim državnim tožilcem, kar je v okviru ustave povsem dopustno. Skozi to izmenjavo stališč se bo oblikovala naslednja zakonska ali ustavno-pravna praksa, kar ni čisto nič posebnega in v nobenem primeru ne gre za politične pritiske.

Kot smo že pisali, predsednik vlade na Generalnega državnega tožilca ni izvajal pritiska, kako naj odloča v konkretni zadevi. Tudi ni kakorkoli grozil. Le opozoril ga je na neenako tožilsko obravnavanje določenih spornih dejanj in na različna merila pri presoji kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. čl. KZ-1). Kritika dela tožilstva in opozarjanje na politiko pregona ni nekaj, do česar predsednik vlade ne bi bil upravičen. Prav zaradi načela zavor in ravnotežij kot enega od stebrov pravne države, ima ne samo “pravico”, temveč tudi dolžnost, pravilneje pristojnost, opozarjati na napake, nedoslednosti in dvojna merila pri pregonu nekaterih kaznivih dejanj. Tako pismo generalnemu tožilcu ni pritisk na konkretnega državnega tožilca, kako naj v nekem konkretnem primeru odloči.

Prav tako smo že poročali, da se tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Peter Jambrek ob vsem tem medijskem pompu sprašuje, zakaj bi bilo sporno neko pismo sporno, v katerem predsednik vlade opominja državnega tožilca Šketo glede svojih temeljnih pravic do življenja, medtem ko mu množica grozi s smrtjo in k temu javno ščuva. “Kako naj pismo, s katerim predsednik vlade opominja nekega svojega kolega v nekem drugem državnem organu, kaj ureja ustava, kaj določa kazenski zakon o temeljnih pravicah do življenja in smrti, v primeru, ko nekomu grozijo ali ščuvajo k njegovi smrti,  res ne razumem, kako bi to bil poseg”. Nekdanji predsednik Zbora za republiko še opozarja, da je Janša pisal pismo v svojem lastnem imenu in v  interesu družine, žene, otrok, ki se jim grozi se smrtjo. Z osebnimi napadi je prizadeta oseba, ki opravlja izredno pomembno funkcijo. “Na ta način se ga izseljuje, diskvalificira in se na njega izvršuje pritisk”.

Sara Rančigaj/Nova24TV

nazaj na vrh