Tako je tranzicijski tajkun Herman Rigelnik z družbo Protej ogoljufal male delničarje z mizerno ponujeno ceno za delnico ob kupnini 232,2 milijonov evrov Triganita za lastništvo Adria Mobila!

  • Napisal  Luka Perš/Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Lastnik poslovnega konglomerata ACH Herman Rigelnik. (Foto: STA) Lastnik poslovnega konglomerata ACH Herman Rigelnik. (Foto: STA)

Predstavljamo vam še eno umazano poslovno zgodbo levega omrežja. Družba ACH je veljala za eno izmed paradnih slovenskih državnih družb. Glavno besedo v odločanju ima družina Rigelnik. Leta 2005 se je skupina 49 takratnih in nekdanjih menedžerjev v skupini ACH odločila za menedžerski prevzem preko družbe Protej. Aktivno vlogo z večmilijonskimi krediti za financiranje prevzema sta odigrali hišni banki Foruma 21 ACH Factor in Probanka. Do dokončnega uspeha in prevzema jim nasproti stoji le še Vseslovensko združenje malih delničarjev pod vodstvom Kristjana Verbiča. 

Herman Rigelnik je dolgoletni vplivni gospodarstvenik, ki to ne bi postal, če se pred tem ne bi politično udejstvoval v Zvezi komunistov. Je dolgoletni prijatelj in politični zaveznik nekdanjega predsednika države Milana Kučana in med ustanovnimi člani Foruma 21. Rigelnik si je svojo pot do premoženja koval kot minister za industrijo, gradbeništvo in energetiko v Zemljaričevi vladi. Kasneje je služboval še v Gorenju in v podružnici Ljubljanske banke v Nemčiji. Od leta 1992 do 1994 je bil predsednik Državnega zbora v Sloveniji. Politike se je hitro naveličal in leta 1994 pristal na mestu generalnega direktorja družbe ACH.

Rigelnik in njegova ekipa se je hitro lotila širjenja poslovnega portfelja družbe, ki se je ukvarjalo z uvozom nemških in italijanskih avtomobilov. Z odličnimi vezami v poslovnem svetu in vplivnimi igralci nekdanjega režima so mu bila vrata odprta vsepovsod. V sledečih letih je dodal še turistične objekte, leta 2002 doda hotel Union. Leta 2004 v poslovni imperij Rigelnik dokupi še Adrio Mobil. Le-ta postane ob vseh kasnejših finančnih težavah Rigelnika eden redkih zdravih draguljev, ki ga je rešil pred njegovim gospodarskim zlomom. Kot pravi tajkunski gospodarstvenik ni pozabil niti na banko na katero se je lahko obrnil kadarkoli v primeru finančnih težav. To vlogo je vse do likvidacije opravljala Factor banka. V njej je imela družba ACH 41 odstotni delež.

Od skorajšnjega propada Rigelnikovega finančnega poslovnega imperija do velike vrnitve na slovensko poslovno politično sceno
V prihodnjih dneh bomo še bolj podrobno predstavili procese med ACH, Factor banko in povezanimi družbami v lasti ACH. Rigelnik je bil podobno kot preostali slovenski tajkuni prepričan, da si lahko privoščijo vse. Kredite je dobil, kadar je želel. A vse je presenetil zlom finančnih trgov v letu 2008. Začelo se je dolgoletno reševanje njihovega premoženja. Rešili so se tako, da je njihove slabe terjatve odkupila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in jih v sumljivem poslu prodala ameriškemu finančnemu velikanu Bank of America Merrill Lynch. 

Posledica zgrešenih naložb je bila tudi likvidaciji Factor banke in Probanke. Obe banki sta imeli primanjkljaja več kot 550 milijonov evrov. Dvesto milijonov evrov se je pokrilo in odpisa kapitala in podrejenih obveznosti, je za Siol povedal analitik Alte Matej Šimenc. Po njegovem mnenju sta obe banki zagotavljali financiranje za okoli 290 milijonov evrov kreditov. Lastniki so zaradi napačnega vodenja obeh bank izgubili 123 milijonov evrov, je še povedal Šimenc.

Po vseh teh slabih novicah in reševanju poslovnega imperija ACH-ja je sledil dolgotrajni boj med taboroma direktorice Adria Mobil Sonje Gole in poslovnim krogom Rigelnika za prevzem skupine Protej. Vojna je pustila posledice v obeh taborih, zato so se sporazumno dogovorili za prekinitev ognja. Tako se je Goletova sprijaznila, da bo še naprej imela glavno besedo v podjetju Adria Mobil, ki na leto ustvari do 300 milijonov evrov prihodkov in okoli  23 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) so poročali na Siolu.

Herman Rigelnik je zaradi močnih političnih in gospodarskih povezav ostal nekaznovan in ni delil usode padlih tajkunov Bineta Kordeža, Boška Šrota in Igorja Bavčarja. Po prodaji Adrie Mobil francoski družbi Trigano je Rigelniku na bančni račun kapnilo več kot 26 milijonov evrov. Družba se je razdelila na tri dele. Prvi del je predstavlja Adria Mobil. Druge del trgovina z  vozili in tretji del poslovno hotelirstvo. Lastništvo prvega obvlada Protej. Drugi del, v katero spadajo Autocommerce v Ljubljani in drugih prestolnicah nekdanje skupne države so si po poročanju Svet24 z vložkom milijonov evrov osnovnega kapitala prisvojili Janko Šemrov, Rasto Oderlap in Damijan Vuk. Direktor družbe je postal Oderlap.

Herman Rigelnik in njegov sin Matej Rigelnik sta se skrila v tretjem krilu poslovnega konglomerata, v katerem lastništvo obvladujeta družbo Grand Hoteli Union z Grand hotelom Union, Central hotelom in hotelom Lev. A njihovemu poslovnemu konglomeratu lahko vsaj deloma prekriža načrte Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), ki bije bitko z Rigelnikom vse od prodaje Adria Mobil francoski družbi Trigano, ko so jih s ponudbo 83 evrov na delnico iztrgali iz lastništva Proteja.

Mali delničarji pod vodstvom Kristjana Verbiča bijejo bitko z rdečim poslovnim omrežjem Hermana Rigelnika
Dne 28. aprila 2017 je potekala skupščina družbe ACH, kjer je glavni delničar družba Protej z več kot 93 odstotnim deležem. Iz družbe so namreč iztisnili kar 270 malih delničarjev. Ponudili in izplačali so jim za denarno odpravnino 83 evrov za vsako delnico, delnice so jim dobesedno razlastili. Skupščine se je udeležilo še osem drugih delničarjev, med njimi Janez Košak kot član Strokovnega sveta VZMD. Na njej je sodeloval tudi predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič, ki je poleg svojih varovancev zastopal še 324 delnic vključenih v Delniško OPORO.

A kot izhaja iz neodvisnega poročila VZMD-ja, katerega si lahko preberete ob koncu članka, so želeli vodilni kadri Proteja male delničarje kratko malo prenesti naokrog. Slednji se namreč ne strinjajo s tem, da so za delnico dobili le 83 evrov. Kot vzrok za to navajajo, da ni bil pravilno vrednoten paradni konj finančnega konglomerata družbe Protej. “Dosedanje strokovne podlage so pokazale, da razlika v oceni vrednosti ključnih družb v skupini ACH (Adria Mobil, Union Hoteli in Avto Triglav) med vrednostjo, ki jo zagovarja glavni delničar in našo trenutno oceno vrednosti, ki izhaja iz vrednotenja na podlagi primerljivih borznih podjetij, znaša skupaj kar 259,4 milijonov evrov oziroma kar 97,7 evrov na delnico. Pri vseh ostalih nespremenjenih predpostavkah bi morala primerna denarna odpravnina znašati 180,7 evrov na delnico, kar je za 117,7% več od ponujene denarne odpravnine. V PRILOGI 1 so predstavljene strokovne podlage za ocene vrednosti družb Adria Mobil, Union Hoteli in Avto Triglav, ki jih zagovarjamo v VZMD.”

Zapletlo se je ob prodaji družbe Adrie Mobil v vrednosti 232,5 milijonov evrov francoski družbi Trigano. S tem so preostali menedžerji ACH, ki so bili povezani v družbi Protej dobili novo finančno injekcijo. V VZMD so tako zatrjevali, da glavni delničar ni želel pojasnjevati okoliščin in poteka transakcije. Navedli so le, da je bila prevzemna cena 180 milijonov evrov za Adrio Mobil.

Bistvo problema predstavlja cenitev glavnega delničarja (Protej) iz dne 30. septembra 2016. VZMD vztraja, da je pri določitvi višine izplačila izključenim malim delničarjem potrebno izhajati iz stanja na dan izključitvene skupščine 28. aprila 2017, kar je nenazadnje tudi izrecna zakonska zahteva. Ključna poanta stališča VZMD je, da je v vmesnem času med 30. septembrom 2016 in 28. aprilom 2017 prišlo do materialne razlike v višini EBITDA ter da na dan 28. aprila 2017 znašala na ravni 43 milijonov evrov kot izhaja iz takratnih medletnih bilanc Skupine ACH.

Največji lastnik družbe ACH, družba Protej se je izgovarjala, da je bila poročana EBITDA v letu 2016 in posledično na dan 28. aprila previsoka ter jo je potrebno korigirati navzdol za 8,6 milijonov evrov zaradi sproščanja rezervacij ter enkratnih prihodkov iz naslova prodaje osnovnih sredstev. Vendar so zamolčali, da je potrebno poročano EBITDA na drugi strani povečati za višino oblikovanih rezervacij ter enkratnih odhodkov iz naslova prevrednotenj osnovnih sredstev in presežnih sredstev.

VZMD opozarja, da v ponujeni ceni niso upoštevali tudi ukinitev pogodbe med Avto Triglavom in Adrio Mobilom iz naslova dobave sestavnih delov za njihove proizvode, po kateri je marža iz tovrstnih dobav delno ostajala na Avto Triglavu. Po prekinitvi pogodbe v letu 2017, pa celotna marža pripada družbi Adria Mobil. Izpostavljajo, da je cenilec glavnega delničarja, pri oceni družbe Avto Triglav upošteval prekinitev pogodbe, zato je predhodno del zadržane marže ni več sestavljal denarnega toka družbe Avto Triglav. Torej po celoviti korekciji poročanje EBITDA za vse oblikovane in porabljene rezervacije ter enkratne druge poslovne prihodke in odhodke po oceni VZMD-a pridemo do ocene normaliziranega izhodišča EBITDA.

Na podlagi celovite analize EBITDA in ne samo delnih popravkov navzdol kot jih je izvajal glavni delničar na koncu pridemo do zaključka, da se je v obdobju med 30. septembrom 2016 in 28. aprilom 2017 EBITDA materialno povečala ter s tem tudi ocena vrednosti družbe Adria Mobil in posledično ocena vrednosti družbe ACH, kar mora biti povečanju denarne odpravnine malim delničarjem, je zapisano v 20 stranskem dokumentu “Predstavitev poteka pogajanj z glavnim delničarjem in strokovnih podlag VZMD glede ustreznosti predlagane višine denarne odpravnine v postopku izključitve manjšinskih delničarjev družbe ACH d.d. na dan 28.4.2017.”

VZMD se odpravi svojo pravico iskat na sodišče
Glede na očitano izigravanje malih delničarjev v družbi Protej so v letu 2018 v združenju VZMD kot predlagatelj Sodnega preizkusa denarne odpravnine v primeru goljufije 270 manjšinskih delničarjev družbe ACH na Okrožno sodišče v Ljubljani podali vlogo, s katero želijo s strani sodišča imenovani Poravnalni odbor opozoriti na nekatera pomembna dejstva.

Predsednik VZMD Kristjan Verbič je izpostavil, da nasprotni udeleženec družba Protej kljub večkratnim pozivom društva, kot tudi predsednika Poravnalnega odbora, niso vse do maja 2018 predložili zahtevane dokumentacije. Zaradi tega so na sodišče apelirali, da naj družba Protej za potrebe določitve primerne denarne odpravnine predloži vse doslej zahtevane listine in podatke, kakor tudi morebitne druge, ki bi lahko vplivali na vrednost družbe ACH.

Med drugim so iztisnjeni mali delničarji družbe ACH od Poravnalnega odbora zahtevali, da naj se predhodno izjasni in upošteva dejstvo, da je bil lastnik družbe ACH prodan, v javnosti pa se kot namen transakcije vseskozi navaja nakup hčerinske družbe AC- Mobila. Predstavniki VZMD-ja so že na prvem naroku predlagali zaslišanje prič. Gre za nekdanje poslovodstvo glavnega delničarja ter družbe ACH. Za priče so predlagali bivšega direktorja ACH Rasta Oderlapa, bivšega finačnika družbe ACH Petra Krivica, nekdanjega direktorja družbe Protej Primoža Raktelja in naslednika Hermana Rigelnika, njegovega sina Mateja Rigelnika.

Zgodbo bomo raziskovali še v prihodnje, saj bomo temeljito opisali vlogo Poravnalnega odbora, ki očitno deluje na strani Rigelnikovega poslovnega omrežja.

Luka Perš/Nova24TV

 

POPRAVEK oziroma prikaz nasprotnih dejstev

»Popravek in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev na članek z naslovom Tako je tranzicijski tajkun Herman Rigelnik z družbo Protej ogoljufal male delničarje z mizerno ponujeno ceno za delnico ob kupnini 232,2 milijonov evrov Triganita za lastništvo Adria Mobila! z dne 14. 8. 2020

Ne drži, da je Herman Rigelnik tranzicijski tajkun, ki je z družbo Protej ogoljufal male delničarje z mizerno ponujeno ceno za delnico. Ne Herman Rigelnik ne družba Protej nista ogoljufala malih delničarjev s ponujanjem mizerne cene za delnico, saj nista nikoli delničarjem ničesar ponujala. Družina Rigelnik ni imela glavne besede pri odločanju o prevzemu ACH preko družbe Protej. Herman Rigelnik nikoli ni bil lastnik ACH, temveč je bila to družba Protej, v kateri je bilo 49 lastnikov. Herman Rigelnik že od upokojitve leta 2012 ne sodeluje več pri odločanju v omenjenih podjetjih, prav tako pa njegov sin, Matej Rigelnik, v ACH in Proteju ni bil nikoli na vodstvenem položaju. Od leta 2017 Herman Rigelnik tudi ni več solastnik družbe Protej.

Ne drži, da sta imeli aktivno vlogo pri financiranju prevzema ACH preko družbe Protej Factor banka in Probanka, kot tudi ne drži, da naj bi bile terjatve ACH, ki jih je odkupila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), slabe. Nikakor ni šlo za slabe terjatve, zakaj so bile terjatve prenesene na DUTB, pa Rigelniku nikoli ni bilo znano.

Nadalje ne drži, da Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) bije bitko z Rigelnikom. Spor namreč poteka med VZMD in družbo Protej, katere Rigelnik ni lastnik niti v njej ne sodeluje pri kakršnem koli odločanju. Prav tako pa Rigelnik ni del nikakršnega »rdečega poslovnega omrežja«.

Herman Rigelnik

zanj po pooblastilu Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle, o.p., d.o.o.«

 

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.