Skrb za skupno dobro: Janševa vlada z drugim protikoronskim paketom zaokrožila pomoči in napovedala nov paket, tokrat namenjen razvoju

foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Vlada je pripravila popravke prvega protikoronskega svežnja pomoči in pripravila drugi sveženj za likvidnostno pomoč gospodarstvu, o čemer bo DZ odločal na izredni seji v torek in sredo. Ob tem je v maju napovedala pripravo tretjega, razvojnega paketa pomoči, poroča STA. 

Po dopolnitvah prvega paketa bodo do pomoči upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019. Če ne bodo poslovali vse leto, se bodo šteli povprečni mesečni prihodki. Ta ukrep bodo lahko uporabile humanitarne in invalidske organizacije ter tudi manjša podjetja iz finančne ali zavarovalniške dejavnosti.

Za vse velja, da se bodo lahko v času začasnega čakanja na delo delavci na zahtevo delodajalca vrnili na delo za do sedem dni v tekočem mesecu, in ne več za sedem zaporednih dni. Do mesečnega temeljnega dohodka in oprostitvi plačila socialnih prispevkov bodo po novem upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki letos upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019.

Enkratni solidarnostni dodatek v višini med 130 in 300 evrov, ki ga bodo ob izplačilu aprilske pokojnine prejeli upokojenci, bodo po predlogu prejeli tudi kmetje nad 65 let in z nizkimi dohodki ter prejemniki poklicnih pokojnin, če te ne presegajo 700 evrov. Za tiste, ki so izgubili delo, je uvedla institut nadomestila plače v višini 513,64 evra bruto mesečno.

Enkratna solidarnostna pomoč v višini 150 evrov je zdaj predvidena tudi za izredne študente, ne več le za redne. Med upravičence do enkratne solidarnostne pomoči vlada dodaja prejemnike starševskega dodatka in prejemnike dodatka za nego otroka v aprilu, poleg tega pa še družinske pomočnike, rejnike ter prejemnike otroškega dodatka, če niso višje kot v šestem dohodkovnem razredu. Slednji znaša 30 evrov za vsakega otroka.

Za pomoč turističnim podjetjem predlog uvaja vrednotnice, ki jih lahko organizatorji potovanj izdajo potrošniku, namesto da bi mu vrnili že vplačani znesek. Unovčiti jih bo mogoče v 24 mesecih od izdaje, če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju.

Predlaga sega tudi na področje odpadne komunalne embalaže, v skladu z njo bi komunalna podjetja lahko oddala odpadno embalažo neposredno izvajalcem obdelave, pri čemer bi račun obdelave plačala država. Za ta namen je za čas trajanja zakona predvidenih slabih osem milijonov evrov.

Predlog predvideva še, da od dobave zaščitne in medicinske opreme začasno ne bo treba plačevati DDV, predvideva pa tudi ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj ter poenostavitev in skrajšanje upravnih postopkov po gradbenem zakonu in predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave.

Drugi protikoronski paket, ki ga je vlada potrdila v torek, predlaga zvišanje povprečnine za občine s 589,11 na 623,96 evra. V Združenju občin Slovenije (ZOS) in v Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS) so pozdravili predlog zvišanja povprečnin. V obeh združenjih sicer pričakujejo še dodatne ukrepe, ki bi olajšali delo in poslovanje občin. Iz Skupnosti občin Slovenije se še niso odzvali.

Zakon tudi uvaja garancijsko shemo za posojila podjetjem z obsegom dveh milijard evrov. Če bo potreba, se lahko tudi poveča.

Pri posojilih mikro, majhnih in srednjih podjetij bo država jamčila do višine 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice. Višina likvidnostnega posojila je omejena na 10 odstotkov letnih prihodkov podjetja ali celoletnega stroška plač. Dodatni pogoj je, da mora podjetje sodelovati v verižnem pobotu terjatev.

Državna poroštva ne bo mogoče dobiti za posojila, namenjena financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini ali v davčnih oazah. Kreditojemalec na dan 31. decembra lani ni smel biti v težavah, zahtevajo se torej dobra boniteta in poravnane obveznosti iz naslova davkov in prispevkov. Banke bodo po predlogu garancijo prejele za posojila, dana od 12. marca do 31. decembra letos. Likvidnostna posojila se podelijo za obdobje do pet let in lahko nadomeščajo kakršnokoli financiranje.

Za poroštva podjetjem pri najemu kreditov je država mejo postavila pri dveh milijardah evrov. Po nekaterih ocenah bi lahko s tem ob neplačilu obveznosti prišlo do neposrednega učinka v višini okoli 485 milijonov evrov. Glede na strukturo podjetij, ki bodo dobila garancijo, vlada upa, da bodo posojila sposobna vrniti. Če bo do tega vendarle prišlo, bo država bankam dolg poravnala z denarjem. Z obveznicami bi to šlo le v primeru, da s tem soglaša evropska ali slovenska centralna banka.

Vlada bo v maju začela oblikovati tudi razvojni protikoronski paket. Ta bo ciljno usmerjen na posamezna podjetja, dejavnosti in panoge, da bodo te začele delovati ali dodatno investirati, da se povečuje dodana vrednost ter s tem gospodarska aktivnost in normalizacija gospodarstva in življenja ljudi.

Ministrstvo za finance bo šlo v začetku maja v pripravo rebalansa proračuna, povečali se bodo odhodki, zaradi neizvedbe nekaterih projektov pa tudi prihodki. Verjetno se bodo zaradi koronavirusa spremenile tudi nekatere prioritete. Povečanje kakšnih davkov ni predvideno.

Kot je priznal finančni minister, je pridobiti vire za vsa ta sredstva izziv. "A finančne razmere v državi so stabilne, likvidnost je ustrezna," je zagotovil. "Cilji novih predlogov so olajšati položaj gospodarskih družb in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti. S tem bomo preprečili hujšo škodo, ohranili delovna mesta, zagotavljali likvidnost v bančnem sistemu in optimirali javna sredstva," je ocenil.

Vodja vladne svetovalne skupine Matej Lahovnik je ocenil, da država z drugim paketom nase prevzema velik del tveganja. "Računamo, da bodo poslovne banke temu primerno hitro in učinkovito zagotavljale likvidnostno pomoč," je dodal, član skupine Igor Masten pa je dodal, da ne želijo, da bi bilo "pomanjkanje finančnih virov ovira pri vračanju podjetij v dobaviteljske procese in proizvodnjo dobrin za trg".

"Vlada je upoštevala večino predlogov iz gospodarstva in zainteresirane javnosti," je glede dopolnitev prvega paketa dejal član skupine Ivan Simič. Lahovnik pa je opozoril, da fiskalni prostor ni neomejen. "Gre za pomoč davkoplačevalcev gospodarstvu in treba jo bo nekoč vračati. Pomoč pa je namenjena pred krizo zdravim podjetjem," je poudaril.

V sindikatu Pergam so zadovoljni, da je vlada pri popravkih prvega paketa upoštevala več njihovih predlogov, in sicer so izpostavili krizno nadomestilo za primer brezposelnosti, širitev kroga upravičencev do temeljnega dohodka in solidarnostnega dodatka, višje nadomestilo plače v primeru preventivne izolacije v javnem sektorju, izenačitev varovalke najnižjega nadomestila za čas čakanja za vse delavce in glede možnosti podaljšanja obdobja, v katerem je mogoče koristiti lanski letni dopust za tiste delavce v javnem sektorju, ki jim delodajalec prepove koriščenje letnega dopusta do 30. junija 2020. Glede drugega paketa pozdravljajo zagotavljanje likvidnosti podjetju, pričakujejo pa, da morebitne terjatve iz tega naslova ne bodo konkurirale terjatvam delavcev.

nazaj na vrh