Pismo Jožeta Biščaka in Vinka Vasleta gospe Sabine Verheyen: Pismo Brankice Petković je zavajajoče, temelji na neresnicah in v evropski prostor vnaša histerijo o tako imenovani represiji proti nevladnim organizacijam v Sloveniji

  • Napisal  Jože Biščak in Vinko Vasle
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Od leve proti desni: Jože Biščak, Sabine Verheyen, Vinko Vasle (Slika: Arhiv Demokracije, Wikipedia) Od leve proti desni: Jože Biščak, Sabine Verheyen, Vinko Vasle (Slika: Arhiv Demokracije, Wikipedia)

Spoštovana gospa Sabine Verheyen,

po naključju nama je prišlo pod roko pismo Brankice Petković, programske direktorice Mirovnega inštituta. Pismo je bilo poslano kot apel evropskim institucijam in mednarodni skupnosti, naj reagirajo, ker naj bi bila v Sloveniji napadena civilna družba in neodvisna kultura. Pismo je bilo naslovljeno tudi na vas, zato vam tudi piševa, ker ne želiva, da ste z dogajanjem v Sloveniji seznanjeni enostransko.

Gospa Petković piše, da so nevladne organizacije v Sloveniji vse bolj izpostavljene sovražnemu okolju. To je seveda daleč od resnice. Nevladnih organizacij v Sloveniji nihče ne preganja, ne zapira, delujejo povsem svobodno. Te nevladne organizacije so bile v začetku leta, potem ko je odstopil premier Matjan Šarec (LMŠ) in še preden je funkcijo nastopila nova, desnosredinska vlada, med glavnimi pobudniki protestov, kjer so se po ulicah slišali pozivi »Smrt Janši« (Janez Janša je sedanji predsednik vlade). Ampak v Sloveniji je svoboda govora, o drugih ljudeh in organizacijah si lahko vsakdo misli, kar želi in to svobodno pove, ne da bi ga kdorkoli, še posebej tisti na oblasti, preganjali. Res pa je, da so nevladne organizacije, med drugimi tudi Mirovni inštitut, že dlje časa tarča kritik bolj konservativnega dela populacije Slovenije. Razloga sta dva: prvi je, da so nevladne organizacije velik porabnik davkoplačevalskega denarja in da je o tej porabi javnost zelo malo ve; drugi razlog pa je, da so malodane vse nevladne organizacije ideološko levo usmerjene in da se oglašajo večinoma takrat, ko je na oblasti desna ali desnosredinska vlada. Pa jim do zdaj še nobena vlada, ne glede na ideološki predznak, ni želela prav nič hudega.

Ne moreva se strinjati s trditvijo, da sta konservativna SDS in premier Janez Janša sovražna do nevladnih organizacij ter do kulturnega sektorja, medijev in novinarjev. No, za začetek naj poveva, da je 95 odstotkov medijev (to je najina ocena) ideološko levo usmerjenih (nekateri celo skrajno levo) in da 99 odstotkov oglaševalskega denarja v Sloveniji poberejo ideološko levi mediji. Do njih ta vlada prav nič ni sovražna: noben novinar ni bil preganjan, noben novinar ni bil obtožen, nobenega novinarja niso zaprli. Če je bil kdo sovražen do medijev, je bila prejšnja levosredinska vlada Marjana Šarca. Šarec je leta 2018 odkrito pozval državna podjetja naj ne oglašujejo v »sovražnih« medijih, eden od spodaj podpisanih (Jože Biščak, urednik revije Demokracija) je bil zaradi pisanja in naslovnic večkrat zaslišan na policiji. Čudno je, da se v bran svobode govora in izražanja nevladne organizacije, ki vam danes pišejo, da se ukvarjajo z zaščito človekovih pravic in svobode medijev, niso takrat oglasile. Zdaj pravijo, da so pod Janševo vlado tarča vladnih omejevalnih ukrepov in sovražne retorike. Kar seveda ni res. Res je samo to, da te nevladne organizacije niso navajene sprejemati kritike. In še to. Policija pod to vlado ni zaslišala ali privedla še nobenega novinarja.

Te nevladne organizacije, o katerih piše gospa Petković, so pred dnevi ob pomoči levih aktivistov pred zgradbo ministrstva za kulturo uprizorile nekakšen »umetniški performans« z mizami, na katerih so bila imena ministra Vaska Simonitija in drugih članov vodstva ministrstva. Mize so bile polite z rdečo barvo, kar naj bi simboliziralo prelivanje krvi. Med njimi je bilo tudi ime Mira Petka, nekdanjega novinarja Večera (danes je zaposlen na ministrstvu za kulturo), ki so ga pred dvema desetletjema plačanci levičarskih tajkunov skoraj do smrti pretepli, tako da zdravstvene posledice čuti še danes.

Ideološka podstat slovenskih nevladnih organizacij sta socializem in komunizem, kar je za nevladni sektor več kot nenavadno in nesprejemljivo. V času največje krize s COVID-19 so postale pod patronatom Mirovnega inštituta jedro t.i. upora proti vladi, pri čemer ne spoštujejo nobenih omejitev, ki so nujne, so hujskaške, zatekajo se k neresnicam, omalovaževanju strokovnih ukrepov in za njih je diskreditacija vlade pomembnejše ravnanje kot pa zdravje ljudi, ki tudi pri nas vse bolj umirajo. Ob vsem tem nevladne organizacije niso doživele tistega, kar bi v vsaki demokratični državi – niso preganjane, pa bi po najino morale odgovarjati, še vedno so močno financirane iz državne blagajne oziroma, njihovi glavni prihodki za delovanje so iz našega davkoplačevalskega denarja. Ta denar pa ni ne lev in ne desen, zato bi bilo pričakovati, da bodo tako ravnale tudi nevladne organizacije. Te pa v glavnem predstavljajo opozicijo desno-sredinskim vladam in se klanjajo, ko so na oblasti leve, komunistične stranke.

Pisanje Brankice Petković iz Mirovnega inštituta je zato milo rečeno zavajajoče, temelji na neresnicah in v evropski prostor vnaša histerijo o tako imenovani represiji proti nevladnim organizacijam v Sloveniji. Le-te so se v preteklosti velikokrat izkazale tudi kot nespodobni izsiljevalci državnega denarja, kar še posebej velja za nekatere okoljevarstvene organizacije, ki so kakšnemu projektu nasprotovale, dokler niso dobile zadoščenja iz vladne blagajne. Mirovni inštitut, ki mu pripada avtorica pamfleta Brankica Petković, ki vam je bil poslan, pa še najmanj opravlja nekakšno »mirovniško misijo«. Kot je pokazal zadnji primer »krvavega performansa« pred ministrstvom za kulturo, pa se nevladne organizacije zatekajo tudi k hujskaškemu nasilju, kar je izredno nevarno in neodgovorno. Njihovi eksponenti so tudi med glavnimi nasilnimi provokatorji na nezakonitih protestih in so za to delovanje posebej plačani. Brankica Petković tako v Evropo širi neresnice, polresnice, manipulira, v slovenskem prostoru pa je znana kot levičarski ekstremist, ki nikdar državi Sloveniji ni izkazal dolžne hvaležnosti, ker ji je med vojno na Balkanu omogočila ugoden azil in udobno življenje na davkoplačevalskih plečih. V tem smislu bi bila dolžna samo eno – govoriti resnico.

Laži, neresnic in manipulativnih zavajanj je še več, ampak, gospa Sabine Verheyen, ne bova tratila vašega dragocenega časa. V upanju, da boste to pismo vzeli na znanje kot drugo mnenje o dogajanju v Sloveniji.

Jože Biščak, urednik revije Demokracija in predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev ter Vinko Vasle, dolgoletni novinar, urednik in nekdanji direktor Radia Slovenije

Opomba: Pismo je bilo poslano danes.

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.