Kako so Šarec in njegovi državo poskušali spremeniti v policijsko

  • Napisal  moja-dolenjska.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
(Foto: Vlada RS) (Foto: Vlada RS)

V zadnjih dneh močno odmevajo razkritja, da je Marjan Šarec v vlogi predsednika vlade skupaj s pomagači državo poskušal spremeniti v policijsko državo, kot je to v teh dneh opozoril Jožef Horvat, vodja poslanske skupine NSi.

Jožef Horvat je že v četrtek in nato v petek razkril, da je policijo zaprosil za vpogled v njegovo osebno mapo (datoteko) in ugotovil, da je bilo od novembra do maja 2020 v to vpogledano 22-krat. Nekateri vpogledi so bili upravičeni (za potrebe upravnih postopkov v povezavi z registracijo avtomobila in podobno), za 13 pa jih ne ve, kdo je vpoglede izvajal, od tega je bilo šest vpogledov v času, ko se je oblikovala nova koalicija. Eno od sledenj je bilo celo 24. decembra ob 23.25 uri.

Vpogledi v nočnem času
Za evidenco vpogledov so zaprosili tudi ostali poslanci, nekateri še čakajo na podatke, Aleksander Reberšek (NSi) pa je te že dobil. S Horvatom sta ugotovila zanimive časovne korelacije. Eden od vpogledov v Reberškovo mapo je bil opravljen točno 35 sekund za vpogledom v Horvatovo mapi. Pri njem so zabeleženi vpogledi tudi z ministrstva za obrambo (takrat ga je vodil Karl Erjavec) in ministrstva za notranje zadeve (vodil ga je Boštjan Poklukar). Tudi ta vpogleda so bila v času pred nastankom nove vlade pod vodstvom Janeza Janše. Reberšek se je zato vprašal: “Zgolj naključje ali načrt za politično diskreditacijo?” Največ vpogledov je bilo v obeh primerih v nočnem času.

Na informacije, da se izvajajo nepooblaščeni vpogledi v policijske mape (datoteke) posameznikov, je pred tedni v tv-oddaji Tarča opozoril tudi takratni predsednik stranke SD Dejan Židan. Dejal je, če se bo to izkazalo za točno, bo to največja afera v državi. Židana so nato odstopili, njegove informacije pa se potrjujejo kot točne.

Marsikdo se bo spomnil, kakšen vik in krik je pred časom zagnala takratna direktorica Policije Tatjana Bobnar, ko je Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb februarja med nadzorom na Policiji od Bobnarjeve zahtevala seznam o vpogledih. Bobnarjeva tega ni dovolila, pred kamerami je skorajda vpila, da si je komisija, ki jo je vodil Žan Mahnič, presegla svoja pooblastila. Pritrjevala sta ji tudi takratna minister Boštjan Poklukar in vladni predsednik Marjan Šarec ter ji močno krila hrbet pri tem, ko je preprečevala nadzor.

Šokantno število vpogledov
Z novo vlado je bila Bobnarjeva zamenjala že na prvi seji 13. marca 2020, zdajšnji notranji minister Aleš Hojs pa je te dni na Twitterju zapisal, da je število vpogledov, o katerih govorijo nekateri poslanci, šokantno. Že pred tem so se v delu javnosti, ne samo med najvišjimi politiki, poslanci in podobno, pojavljali sumi o nenavadnem obnašanju ministra Poklukarja, Šarca in tudi Bobnarjeve, ko so prihajali v stik s posamezniki tudi na nižjih ravneh, s prebivalstvom. Zdaj je jasno, da so si pred vsakimi tovrstnimi stiki najverjetneje nepooblaščeno in nezakonito ogledovali posamezne osebne kartoteke na policiji, s katerimi so nato prihajali v stik.

Še več. Policija je v času Bobnarjeve vsa dnevna poročila pošiljala tudi Poklukarju. S tem je imel natančen vpogled v prav vse policijske intervencije na terenu, z osebnimi podatki vseh. Česa takšnega ni bilo niti pred Šarcem in Poklukarjem in tudi zdaj ni. Z dnem imenovanja nove vlade je nekdo na Policiji pošiljanje tovrstnih poročil tudi ministru za notranje zadeve prekinil.

Kaj vse zajemajo naše osebne mape na policiji oziroma, kaj vse lahko obsega takšno sledenje?
To je vprašanje, ki smo ga v petek poslali Policiji. Pojasnili so, da policija “upravlja in vzdržuje evidence, v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog uslužbenci policije zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke“. Več o tem niso zapisali. Po javno dostopnih podatkih pa so v tej mapi zabeleženi tudi vsi predkazenski in kazenski postopki, kar je razumljivo. Nadalje so tu navedeni prometni prekrški, lastništvo avtomobilov, registracije in podobne stvari, ki jih policija potrebuje pri svojem delu. To je razumljivo, kaj je še ostalo v teh mapah, pa ni znano. Več pozornosti pa so v odgovoru namenili področju obdelave teh osebnih podatkov in zapisali, da “uslužbenci Policije lahko osebne in druge podatke obdelujejo le zaradi opravljanja policijskih nalog”. Zakonsko je zelo dobro urejeno tudi preverjanje zakonitosti vstopov v naše datoteke, tudi računalniški programi so takšni, da je vse preverljivo. Neupravičeni vpogledi in obdelava podatkov tako po zakonu nista dovoljena.

Ali lahko Policijo zaprosimo za podatke o vpogledih vsi državljani in kakšen je postopek?
Policiji lahko posredujemo zahtevo (z navedenimi osebnimi podatki in emšom), policija nam mora omogočiti vpogled ali posredovati “reprodukcijo naših osebnih podatkov”. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, “glede obdelave občutljivih osebnih podatkov in osebnih podatkov v zvezi z izvajanjem videonadzora pa enkrat na mesec”. Policija nato posamezniku omogoči in posreduje podatke, po zakonu v 15 dneh od prejete zahteve. Posameznik pa ni upravičen do podatkov, kdo od zaposlenih je znotraj policije obdeloval njegove podatke, navajajo v policiji. Je pa upravljavec osebnih podatkov (policija – op.) dolžan omogočiti poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki, vneseni v mapo (datoteko) uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil. Vendar le za potrebe policijskega nadzora, kot je razumeti odgovor s Policije.

Pri tem navajajo, da je Informacijski pooblaščenec s svojimi mnenji ocenil, da “posameznik nima pravice do podatkov o tem, kdo od zaposlenih” je znotraj policije obdeloval njegove podatke. In ko smo že pri Informacijskemu pooblaščencu. Dolga leta je ta organ vodila Nataša Pirc Musar, zdaj ga vodi Mojca Prelesnik, nekdanja generalna sekretarka v državnem zboru. Na vprašanja, kako slednja komentira odkrite vpoglede v policijske evidence politikov, ali so v ustanovi že začeli s kakšnimi postopki in kako sicer nadzorujejo tovrstne postopke, da ne pride do zlorab, nam je Prelesnikova poslala dolg odgovor.

V njem je zapisala, da je Informacijski pooblaščenec po uradni dolžnosti vodi inšpekcijski postopek v zvezi z domnevno nezakonitimi vpogledi v osebne podatke politikov s strani zaposlenih na Policiji. “Zaradi kompleksnosti zadeve in velikega števila zaposlenih na Policiji, ki so pregledovali ali kako drugače obdelovali osebne podatke poslancev in nekaterih drugih politikov, še ni zaključen. Policija v zvezi s tem vodi tudi svojo preiskavo, vendar je težko napovedati, kdaj bodo postopki zaključeni, saj gre za dokaj kompleksen postopek.” Pregledati morajo namreč utemeljenost vsakega vpogleda. “Takšnih vpogledov in drugih obdelav pa je bilo v obravnavanem primeru izredno veliko, saj je iz pridobljenih dnevnikov obdelav za obdobje od 1. januarja 2019 do konca februarja 2020 npr. razvidno, da je osebne podatke 55 politikov obdelovalo 700 zaposlenih na Policiji ter da je osebne podatke nekaterih politikov obdelovalo tudi po več kot 50 različnih zaposlenih,” je zapisala Prelesnikova. Prelesnikova pri tem sicer navaja, da so se njihovi osebni podatki obdelovali v zvezi z varovanjem in “da je bila velika večina do sedaj preverjenih obdelav zakonitih”.

Prelesnikova zavaja
Glede vpogleda v mapo Jožefa Horvata pa navaja (tako nam kot ostalim medijem), da je v registru “vpisanih npr. 180 oseb z enakim imenom in priimkom”. Vendar pa je zdaj že jasno, da Mojca Prelesnik pri tem zavaja. Jožef Horvat je namreč podatke pridobil za svoj Emšo (Enotno matično številko občana), kar je tudi posebej poudaril. Da bi bilo 180 Jožefov Horvatov v Sloveniji rojenih na isti dan in isto leto, živelo v isti občini in imelo iste zadnje tri številke v Emšu, preprosto ni mogoče.

Zato so zelo upravičene kritike, da je z Marjanom Šarcem, Boštjanom Poklukarjem in Tatjano Bobnar sodelovala tudi Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka.

 

nazaj na vrh