[Javnomnenjska anketa] Vladi podpora narašča, SDS z rekordno prednostjo pred hujskaškimi levimi strankami opozicije

  • Napisal  Luka Perš/ Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
[Javnomnenjska anketa] Vladi podpora narašča, SDS z rekordno prednostjo pred hujskaškimi levimi strankami opozicije

“Že nekaj mesecev lahko opazujemo utrjevanje razmerij v političnem prostoru. Jasen je velik naskok vodilne SDS pred opozicijskim levim trojčkom in stabilna podpora Nove Slovenije. Ključno vprašanje v dobrem letu in pol do volitev je predvsem perspektiva liberalnega centra. Trenutno ni jasno, ali lahko prag doseže kaka od sedanjih parlamentarnih strank. Dobro bi bilo razmišljati o povezovanju širšega liberalnega bloka, ki bi lahko bil stabilen partner desno-sredinski koaliciji v prihodnjem mandatu,” nam je povedal Sebastjan Jeretič glede merjenje podpore med političnimi strankami.

Kljub močni negativni kampanji medijev v rokah levih političnih in gospodarskih struj ter političnim napadom levih opozicijskih strank največja vladna stranka Slovenska demokratska stranka še vedno vodi na raziskavah javnega mnenja agencije Parsifal. Slovenska demokratska bi obkrožilo 22,9 odstotkov volivcev. Med opredeljenimi bi se njihova uspešnost dvignila na 34,7 odstotkov vseh volilcev, ki bi obkrožili SDS. Med tistimi, ki se bodo udeležili volitev, bi Slovensko demokratsko stranko volilo 34,3 odstotkov volilcev. Rekordno odličen rezultat pa bi stranka dosegla med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev in so opredeljeni. SDS bi kot zmagovalka prejela 40,7 odstotkov vseh glasov.

Na vprašanje, katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo bi slavila SDS s 22,7 odstotki, Socialni demokrati (SD) s 11,6 odstotki, Lista Marjana Šarca (LMŠ) s 10 odstotki, Levica s 5,3 odstotki, Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) s 3,6 odstotki, Nova Slovenija-krščanski demokrati (NSi) s tremi odstotki, Stranka Alenke Bratušek (SAB) s 2,4 odstotki, Slovenska nacionalna stranka (SNS) s 2,3 odstotki. Sledijo še Pirati, Dobra država, Slovenska Ljudska stranka + Nova ljudska stranka, Stranka modernega centra imajo vse podporo pod dvema odstotkoma.

Med tistimi, ki so se opredelili za opredeljene, bi zmagala SDS s 34,7 odstotki. Sledijo jim SD s 17,8 odstotki, LMŠ 15,3 odstotki, Levica osmimi odstotki, DeSUS s 5,4 odstotki, NSi s 4,6 odstotki, SAB 3,7 odstotki, SNS 3,5 odstotki. Pirati bi dobili 2,3 odstotka, Dobra država in SLS+NLS dva odstotka in SMC 0,7 odstotka.

Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5), bi jih največ 34,3 odstotki podprlo SDS, sledi SD (15,1 odstotkov), LMŠ (12,4 odstotkov), Levica (7,4 odstotkov) in NSi (4,0 odstotkov). Ostale stranke bi ostale pod parlamentarnim pragom.

SDS bi imela samo med tistimi, ki so opredeljeni in se bodo zagotovo udeležili volitev dobila kar 40,7 odstotkov podpore
Prednost SDS dodatno poveča med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev ( ocena 5) in so opredeljeni, bi jih največ 40,7 odstotkov podprlo SDS, sledi SD s osemnajstimi odstotki, LMŠ (14,7 odstotkov), Levica ( 8,8 odstotkov) in NSi (4,8 odstotkov). Preostale stranke ne bi dosegle minimalnih štirih odstotkov za dosego parlamentarnega praga.

Kljub izmišljenim in konstruiranim aferam se je podpora vladi rahlo dvignila. Podpora vladi je v primerjavi s prejšnjim merjenjem narasla iz 40,8 odstotkov na 43,3 odstotkov podpore. Vlade pa ne podpira 51,2 odstotkov vprašanih. Po mnenju Jeretiča bo podpora vladi odvisna od občutka ljudi, da vlada dela dobro. Pomembni bodo ukrepi za okrevanje gospodarstva, da bodo delovali.

Na drugi strani se vlada sooča o brutalni medijski kampanji proti vladi. Po mnenju Jeretiča se je izkazalo, da so kolesarski protesti omejeni na radikalni del nasprotnikov Janeza Janše in “da s parolami o boju proti fašizmu in diktaturi ne morejo pridobiti podpore večjih množic.” Strokovnjak za slovenski politični parket in snovalec zmage SD na parlamentarnih volitvah 2008, Sebastjan Jeretič, opozarja, da vlada bo dosegla stik z javnostjo z ukrepi in reformami, ki prihajajo na dnevni red, “bo lahko premagala tudi medijske manipulacije in laži ter dvignila splošno podporo.”

Matevž Tomšič:

Tukaj je podpora vladi večja proti ostalim raziskavam, a tudi tukaj večina ljudi vlade ne podpira. Njena podobnost je, da ima stranka SDS zelo veliko prednost pred ostalimi strankami. Očitno je tudi to, da večine ljudi vlade ne podpira, nekak se ne odraža v rejtingih stranke SDS. Ne pomaga pa niti strankam leve opozicije, da bi se okrepili.

Kar se tiče nadaljnjih trendov v sledečih mesecih bo spet odvisno od prihajajočih dejavnikov. Vemo, da imamo opraviti z drugim valom epidemije koronavirusa. Ukrepe, ki jih je vlada sprejela ali jih še bo sprejela, so taki, da so nepopularni. Mogoče lahko računamo krajši rok, da bo podpori vlada padla. Določeni taki ukrepi, ki so omejevalne narave so vedno nepriljubljeni. Vendar so taki učinki na daljši rok so lahko pozitivni z vidika podpore vladi.

S takšnimi interpelacijami, kot je proti ministru Hojsu, se zagotovo ne bo splačalo. Dejansko gre v primeru Hojsa za najbolj absurdno in nesmiselno
interpelacijo v celotni zgodovini slovenskega parlamentarizma. Edino kar je, da slovenska levičarska opozicija zmore je vsiljevanje nekih ideoloških tem, ki so povezane s preteklostjo.

Izjemno nerelevantni za današnji čas. Vsiljujejo svojo levičarsko ideologijo, ki se je nasploh izkazala za precej škodljivo. Gre zgolj za slikanje namišljenih ideoloških sovražnikov. Glavni očitek ministru Hojsu je, da bi naj dovolil organizacijo koncerta. V neki družbi, ki se ima za demokratično in odprto, je problem, da dovolijo nek koncert.

Neko opletanje s ustaštvom, fašizmom je zgolj taktika levice, ki izhaja iz bivšega režima, ko se je vse, ki niso zagovarjali njihove ideologije. Poskušalo se je čim bolj oblatit z tovrstnimi konstrukti. Ta opozicija nima za ponudit ničesar. Zaradi tega ne more biti kredibilna.

Sedanja opozicija vlada vsebinsko prazne interpelacije opozarja Jeretič
Opozicija se je odločila, da bo poskušala vlado rušiti z vloženimi interpretacijami. Ob interpretaciji ministra za notranje zadeva Aleša Hojsa se obeta še enak postopek v kratkem ministrici za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo dr. Aleksandri Pivec. Vršilka dolžnosti predsednika stranke SD Tanja Fajon pa je napovedal, da bo vložila ustavno obtožbo proti predsedniku vlade Janezu Janši.

Kot nam je zaupal Jeretič, gre za običajno orodje opozicije, “a sedanji parlamentarci pri tem niso ravno spretni.” Interpretaciji proti ministroma Hojsu in Počivalšku sta bili vsebinsko prazni, “da sta imela ministra lahko delo s predstavljanjem dejstev in zavračanjem očitkov.” Jeretič opozarja, da bo prihajajoča interpretacija proti Pivčevi posebna že zato, ker bo njeno rušenje podprla tudi “njena stranka.” 

Kljub temu, da politični analitik Jeretič pove, da številni deležniki pravijo, da gre za eno najboljših kmetijskih ministric do sedaj, “a je izgubila politično podporo svoje poslanske skupine. Zato je interpelacija bolj kot zaradi vsebinskih elementov zanimiva zaradi taktične pozicije,” svoje mnenje poda Sebastjan Jeretič.

Metodološki vzorec:

Pričujoča raziskava je kvantitativnega tipa, zbiranje podatkov zanjo pa temelji na telefonskem anketiranju prek mobilnih telefonov, ki je avtomatizirano po načelih CATI (Computer Aided Telephone Interviews). Anketiranje prek telefona izvajajo usposobljeni anketarji. Vzorčna baza je izbrana po metodi slučajnega vzorčenja iz elektronske različice telefonskega imenika.

Zaradi nesorazmerij med strukturo telefonskih naročnikov in strukturo realiziranega vzorca na eni strani ter dejansko strukturo slovenske populacije na drugi strani, je realizirani vzorec naknadno poststratificiran oziroma obtežen po metodi »grabljenja« (raking), tako da se zagotovi usklajenost demografske strukture vzorca po spolu, izobrazbi, regiji, starosti in velikosti naselja glede na podatke Registrskega popisa Statističnega urad Republike Slovenije iz leta 2019. Teža posamičnih enot (anketirancev), ki po tej metodi presega ocenjeno mejno vrednost, se zmanjša.

Vsi rezultati, predstavljeni v poročilu, tako pri demografskih kot pri vsebinskih statistikah, so že izraz obtežitve po opisani metodi. Za primerjavo razlik v povprečju med dvema skupinama smo uporabili t-test za neodvisna vzorca, ki ga uporabimo za preverjanje domnev o povprečnih vrednostih spremenljivk na populaciji. S t-testom za neodvisna vzorca preverjamo, ali je povprečna vrednost spremenljivke v eni skupini enot različna kot v drugi skupini enot (Kropivnik, Kogovšek in Gnidovec 2006, 471 ).

ANOVA (F) ali analiza variance je preizkus, s katerim preverjamo razlike v povprečni vrednosti spremenljivke v treh ali več skupinah (Kropivnik, Kogovšek in Gnidovec 2006, 53). S pomočjo χ2 preizkusa preverjamo povezanost pri nominalnih in ordinalnih spremenljivkah (Kropivnik, Kogovšek in Gnidovec 2006, 32). Da lahko test izvedemo, ima lahko največ 20 % celic teoretično oz. pričakovano frekvenco manjšo od 5, podatki morajo biti neodvisni, nobena celica ne sme imeti pričakovane frekvence manjše od 1 (Field 2009, 692 ). Ko pogoji za izvedbo tega testa niso izpolnjeni, uporabimo Kullbackov 2Î preizkus (»likelihood ratio«), ki je nadomestek χ2 preizkusa (Field 2009, 690). V vzorcu je sodelovalo 701 anketirancev.

Luka Perš/Nova24TV

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.