(GALERIJA) Okrogla miza domoljubnih novinarjev v Medijskem centru Slavka Uršiča v Ljubljani

Foto: Polona Avanzo Foto: Polona Avanzo

Združenje domoljubnih novinarjev Slovenije (ZSDN) je danes organiziralo okroglo mizo z naslovom »Svoboda, ali jo še poznamo?«, ki je potekala v Medijskem centru Andreja Slavka Uršiča na Štihovi ul. 7,v  Zupančičevi jami, v Ljubljani.

 

Na okrogli mizi so sodelovali Peter Jančič, novinar in urednik; Jan Zobec, pravnik, vrhovni sodnik in nekdanji ustavni sodnik; in Vasko Simoniti, zgodovinar in nekdanji minister za kulturo. Pogovor bo povezoval glavni in odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak.

Po pogovornem večeru so bila podeljena tudi priznanja za novinarske dosežke v letu 2019, ki ga je prejel urednik in novinar Nove24, Aleksander Rant.

Za dosežke v letu 2018 je častno plaketo Andreja Slavka Uršiča prejela novinarka Demokracije Petra Janša, ki se je angažirala z raziskovalnim novinarstvom v zvezi s krivično obsodbo dr. Milka Noviča in z dogajanjem na Kemijskem inštitutu.

Medijski center Andreja Slavka Uršiča, ki je bil odprt letos spomladi, nosi ime po novinarju, uredniku in disidentu Andreju Slavko Uršiču, ki se je rodil v Kobaridu. Večji del kariere je preživel kot urednik in časnikar v Trstu, kjer je urejal tudi glasilo Demokracija. Po drugi svetovni vojni so ga ugrabili in umorili udbovci.

----

Svobodo govora se danes omejuje in problematizira

»Svoboda govora se omejuje tudi tako, da se danes ne poroča o nekaterih pomembnih temah, ki bi lahko vplivali na javno mnenje in razprave,« je na okrogli mizi z naslovom Svoboda, ali jo še poznamo? povedal novinar Peter Jančič.

Združenje domoljubnih novinarjev Slovenije je včeraj organiziralo okroglo mizo z naslovom »Svoboda, ali jo še poznamo?«, ki je potekala v Medijskem centru Andreja Slavka Uršiča v Ljubljani. Po pogovornem večeru so bila podeljena tudi priznanja za novinarske dosežke v letu 2019, ki ga je prejel urednik in novinar Nove24, Aleksander Rant. Za dosežke v letu 2018 pa je častno plaketo Andreja Slavka Uršiča prejela novinarka Demokracije Petra Janša, ki se je angažirala z raziskovalnim novinarstvom v zvezi s krivično obsodbo dr. Milka Noviča in z dogajanjem na Kemijskem inštitutu.

Na okrogli mizi so sodelovali Peter Jančič, novinar in urednik; Jan Zobec, pravnik, vrhovni sodnik in nekdanji ustavni sodnik; in dr. Vasko Simoniti, zgodovinar in nekdanji minister za kulturo ter predsednik Odbora za kulturo pri Strokovnem svetu SDS. Pogovor je povezoval glavni in odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak.
Jože Biščak je uvodoma postavil provokativno vprašanje: »Pogosto pojma demokracija in svoboda povezujemo skupaj. Ali sta demokracija in svoboda isto? Ali demokracija avtomatično pomeni svobodo?«

Dr. Vasko Simoniti je v zvezi z omenjenim vprašanjem izrazil prepričanje, da zahodne demokracije zagotavljajo osebno svobodo z ustavami. »Dejavne, delujoče demokracije omogočajo tudi svobodo. To se kaže v tem, da svoboda zagotavlja ustvarjalnost. Možnost ustvarjanja, ki ga nesvoboda ali nedemokratičen režim ne duši,« je dejal nekdanji minister za kulturo in poenostavil: »Zahodni svet, ki je demokratičen in svoboden, ima največje dosežke tako v znanosti kot tudi umetnosti in postavlja vse parametre, po katerih se ostali zgledujemo. Na vprašanje, ali je demokracija ista, kot je bila, pa moram reči, da se krha.«

»Slovenija ima podobno pravno ustavno demokracijo kot druge zahodne države, v kateri naj bi vladale človekove pravice in ne vladar. To je bistvo vladavine prava, da drugače kot v pravni državi kjer je pravo v strukturi države, je v vladavini prava, pravo nad strukturo države in oblastjo. To pravo je ustava in človekove pravice. Slovenija spada med države ustavnih demokracij, toda »de facto« so stvari drugačne na izvedbeni strani,« je začel nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec in pojasnil, da se to dogaja, ker delovanje slovenskega sodstva odpove v občutljivih zadevah oziroma »high profil cases«. »Slovensko sodstvo odpove, ko se na sodišču znajde vodja opozicije ali kak drugi opozicijski politik. Takrat stvari zatajijo. Takrat se dogajajo kršitve človekovih pravic, odstopi od sodne prakse in neenako obravnavanje,« je povedal Zobec in dodal, da ko govori o »high profile cases« v mislih nima le tistih, ki so jim kršene človekove pravice, ampak tudi tiste, zoper katere bi morali biti uvedeni sodni postopki, pa niso. »Slovenija ima velik sodni deficit v tranzicijskih pravičnostih, v kazenskih postopkih in obsodbah kršiteljev človekovih pravic v času nedemokratičnega režima,« je dejal Zobec in dodal, da v Sloveniji ni bil sprožen niti en postopek zoper kogarkoli, ki je storil vojna hudodelstva, ali zločin proti človečnosti v prejšnjem totalitarnem režimu. »Romuni so naredili velik korak naprej, ko so v zadnjem času obsodili zločine v času enopartijskega sistema. Uporabili so mednarodne pravne prijeme in o tem je veliko zapisanega v pravni strukturi. Mi, Slovenci, pa smo s svojim pravnim formalizmom tu res v hudem zaostanku in v velikem deficitu,« je povedal vrhovni sodnik Jan Zobec. Dr. Vasko Simoniti je ob tem dodal, da se mu zdi nekaj groznega, da so nekdanji člani tajne politične policije lahko danes sodniki, saj, kot je povedal dr. Simoniti, »komunizem prezira svobodo.« 

Novinar Peter Jančič pa je bil mnenja, da smo v Sloveniji naredili velik korak naprej, saj danes lahko naredimo politične stranke in ustanavljamo medije. »Velik korak smo naredili v tem, da lahko danes ustanovimo politične stranke. Če si to poskušal nekaj več kot 30 let nazaj, si se znašel v zaporu ali pa mrtev. Danes lahko ljudje vzpostavijo tudi medije, v prejšnjem sistemu to absolutno ni bilo mogoče, ker je vse medije nadzoroval en režim in ni dopuščal konkurence,« je povedal Jančič in nadaljeval: »Nekatere stvari pa se niso spremenile in pri teh obstajajo velika tveganja. Takšna tveganja se recimo izražajo v primeru Kangler, pri katerem je neke tajne preiskave odrejal Janez Žirovnik, ki je bil v prejšnjem sistemu del tajne politične policije. V drugih evropskih državah so izvršili lustracijo in so takšne ljudi odstavili, pri nas pa so napredovali.« Jančiču se zdi alarmantno dejstvo, da koalicija ob takšnih dogodkih molči ter tudi omejuje preiskavo v primeru Kangler: »Ustavno sodišče, ki bi moralo biti varuh ljudi pred zlorabami oblasti, tudi sodnimi, je opoziciji prepovedalo, da bi smela preverjati odločitve sodišč. In nobenega zgražanja o tem ni v javnosti. Takšno dogajanje je zelo strašljivo. Imamo veliko pravic, toda lahko se izkaže, da so zgolj navidezne,« je bil mnenja Jančič.

Dr. Vasko Simoniti je prisotne tudi spomnil, da so nekateri politiki v Evropski uniji v preteklosti želeli svobodo govora omejiti in problematizirati, kar je storil tudi nekdanji predsednik Milan Kučan. »Bivši predsednik Milan Kučan je na Ilovi gori dal spodbudo, da je treba omejiti svobodo govora, češ da ogroža mir,« je še povedal dr. Simoniti. Jančič ga je dopolnil, da se danes svobodo govora omejuje tudi tako, da se ne poroča o nekaterih pomembnih temah, ki bi lahko vplivale na javno mnenje in javne razprave ter navedel primer posilstva na Metelkovi. Po mnenju Jančiča v ozadju vlada neka prepoved, cenzura poročanja.  

www.sds.si

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.