Dr. Zvonka Zupanič Slavec: »Osamitev rešuje življenja – karantena je neprecenljiva klasična metoda prekinitve epidemij!«

  • Napisal  Metod Berlec
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
O izbruhu koronavirusa smo se pogovarjali z redno univerzitetno profesorico, doktorico medicine Zvonko Zupanič Slavec, ki se je specializirala za zgodovino medicine. Vodi Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Jože Suhadolnik O izbruhu koronavirusa smo se pogovarjali z redno univerzitetno profesorico, doktorico medicine Zvonko Zupanič Slavec, ki se je specializirala za zgodovino medicine. Vodi Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Jože Suhadolnik

O izbruhu koronavirusa smo se pogovarjali z redno univerzitetno profesorico, doktorico medicine Zvonko Zupanič Slavec, ki se je specializirala za zgodovino medicine. Vodi Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

DEMOKRACIJA: Gospa Zupanič Slavec, ste odlična poznavalka zgodovine medicine. Ob sedanjem izbruhu koronavirusa covid-19 se mi postavlja vprašanje, kako so se ljudje v Evropi soočili s kugami v preteklosti?

ZUPANIČ SLAVEC: Ljudje so se z epidemijami kužnih bolezni srečevali, odkar so organizirano živeli v večjih skupnostih. Pogosto so bile spremljevalke vojn in so odločale celo o izidih vojn oz. propadu mest ali narodov. Sprva so jih sprejemali kot naravni pojav, kasneje pa so jih pripisovali nadnaravnim silam; vzrokov niso poznali, zato tudi ne zaščite in ne zdravljenja. Prav zato so se proti njim borili na iracionalne načine.

Temeljni higienski zaščitni ukrepi, ki bi jih na racionalen način sicer težko uveljavili, so zato prešli v svete knjige, npr. v Bibliji je bilo zapisano, da je treba izolirati gobavce in obvezno kopati gonoroike, v Koranu pa, da verniki ne smejo jesti svinjskega mesa (prenos trakuljavosti). Tako drastičnih ukrepov, kot je izolacija obolelih, namreč z običajnim svetovanjem ne bi dosegli. Ob epidemijah je med ljudmi vladala neobvladljiva panika: bežali so po znanem reku »Mox, cito, longe!« – Beži takoj, hitro, daleč! S tem so epidemije bliskovito širili.

Stari Rimljani so se pred epidemijami branili s poostreno higieno, skrbjo za odvoz in sežiganje mrličev ter urejanjem pokopališč zunaj naselij. Spisali so sanitarno zakonodajo in jo nadzirali, predlagali posebne diete, predvsem pa prepovedali shajanja. Med najbolje popisanimi kugami antičnega sveta je atenska ali Tukididova kuga (430–425 pr. n. št.), ki je razsajala med peloponeško vojno.

DEMOKRACIJA: In kaj je povzročilo okužbo, izbruh pandemije?

ZUPANIČ SLAVEC: V medicini dolgo niso poznali vzrokov epidemij. Antične razlage o miazmah ali nezdravih zemeljskih izparinah so bile teoretična razlaga za kužne bolezni vse do odkritja povzročiteljev bolezni ob koncu 19. stoletja. Mislili so na vse tisto, kar so vsi uživali in čemur se niso mogli izogniti. Nemalokrat so pomislili na kužnost vode, sežigali so stvari, za katere so sumili, da bi jih lahko okužile. Infekcijske bolezni niso izbirale žrtev ne po spolu, ne starosti in ne stanu. Pojavile so se kot strela z jasnega. Zdravniki so zgodaj spoznali, da gre za prenos bolezni s predmeta na človeka in/ali s človeka na človeka.

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh