Dr. Milan Zver za Demokracijo: Ne potrebujemo premierja, ki hodi na veselice in tam govori. Slovenija potrebuje menedžerja, ki bo usklajeval politike in jih spodbujal k razvoju.

  • Napisal  Metod Berlec
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Dr. Milan Zver (foto: Polona Avnazo) Dr. Milan Zver (foto: Polona Avnazo)

S politologom, podpredsednikom Slovenske demokratske stranke in z evropskim poslancem Milanom Zverom smo se pogovarjali o živahnem in napetem dogajanju v Sloveniji, Evropi in svetu. Po njegovem je izvirna težava Šarčeve vlade ta, da od vsega začetka trpi zaradi prenizke legitimnosti, saj so jo sestavile stranke, ki so bile poražene na zadnjih parlamentarnih volitvah. Hkrati poudarja, da bi kakršna koli nova vladna kompozicija v danem razmerju sil v parlamentu težko zdržala do rednih volitev. Ob tem pravi: »Bolje je iti na volitve, morda pa prinesejo kakšno dobitno kombinacijo v smislu stabilnejše, razvojne in mednarodno prodornejše vlade. Sedanja je samo porabniška.«

Gospod Zver, naj začneva z domačimi zadevami. Kako so iz Bruslja ali Strasbourga videti prepiri, ki so se dogajali lani znotraj slovenske leve vladajoče koalicije in s tem povezano sodelovanje z ekstremistično Levico, ki je enkrat del vlade, drugič ni, hkrati pa skuša pridobiti čim več medijske pozornosti zase …

Znano je, da ugled Slovenije v Evropski uniji že nekaj let kopni. Slovenija niti v EU ne izrablja vseh priložnosti, ki so ji dane, zato je njen vpliv pa tudi ugled skromen. Svoj položaj mora čim prej izboljšati, saj nas že prihodnje leto čaka predsedovanje. Tedaj moramo biti vsebinsko, kadrovsko in organizacijsko dobro pripravljeni. Le upam lahko, da priprave na predsedovanje potekajo nemoteno.
Notranjepolitična telovadba, ki jo izvajata vladajoča koalicija in Levica, zunanjega sveta ne zanima preveč. Položaj je tak, da so neokomunisti v Levici realno najmočnejša stranka na levem polu in spretno izrabljajo šibek položaj vlade. Toda nepisano pravilo v zrelih demokracijah je, da se z ekstremisti ne deli oblasti. Enako je v evropskem parlamentu. Pri nas pa Levica omogoča vlado, čeprav formalno ne želi biti njen del.

Državni zbor je 19. decembra s 44 glasovi za in 43 proti za novo ministrico, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo, imenoval Angeliko Mlinar. Kljub drugačnim napovedim in medsebojnim grožnjam so za Mlinarjevo glasovali poslanci koalicije z izjemo enega poslanca DeSUS, podprla sta jo tudi poslanca narodnosti. A odločilno je bilo, da je bila izvoljena s pomočjo enega vzdržanega glasu SNS in odsotnega Jelinčiča. Verjetno to ni prav dobra popotnica za nadaljnje delo vlade.

Verjetno res ne. V EU je kar nekaj manjšinskih vlad, v Španiji je na oblast prišel skrajni Podemos. Politična kriza v EU je že tu. Vlade so neučinkovite, s svojimi javnimi storitvami ne zmorejo zadovoljiti pričakovanj ljudi, zaupanje ljudi v institucije in demokracijo postopoma upada. Kaj nastane na pogorišču demokracije, smo že videli v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja. Evropa potrebuje močne in učinkovite vlade v državah članicah, ne le močnega Bruslja.
No, kar se omenjenega glasovanja tiče, ima vsak zakaj svoj zato! Nič presenetljivega, stokrat videno in premleto. Mislim zlasti na Jelinčiča.

Kako pa gledate na izvolitev Mlinarjeve za slovensko ministrico? Februarja 2014 je bila kot prva na listi avstrijske stranke NEOS izvoljena v evropski parlament, kjer je postala članica Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Na zadnjih evropskih volitvah pa je neuspešno kandidirala za evropsko poslanko v Sloveniji pri Stranki Alenke Bratušek …

Mlinarjevo poznam, saj sva nekaj let sedela v evropskem parlamentu. Tudi pred omenjenim glasovanjem me je poklicala, ne zaradi podpore, ki je tako ali tako ni pričakovala, ampak je izrazila željo, da naši stranki neposredno pojasni nekatere stvari. Do sestanka še ni prišlo, sem ji pa dejal, da so ji naložili najtežji resor: če ne bo takojšnjih rezultatov, bo imelo to hude posledice za Slovenijo. Lahko se zgodi, da se bo kmalu soočila z različnimi blokadami, lobističnimi pritiski in bo v svoji nemoči odstopila, Slovenija pa bo izgubila čas. Znano je, da nam na tem področju že teče voda v grlo.
Da ne bo pomote, ni problem, če prihaja na to mesto Slovenka iz sosednje države. Problem je, ker izgubljamo čas in vstopamo v novo negotovost, saj ne vemo, ali bo kos tej nalogi.

(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

 

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.