Dr. Ignacija Fridl Jarc: Če je bil proračun za kulturo za leto 2020 sprejemljiv za celotno kulturno sceno pod vlado Marjana Šarca, je res težko razumeti, zakaj nenadoma ni več primeren samo zato, ker je minister na Maistrovi 10 Vasko Simoniti.

Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo./ Foto: Polona Avanzo. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo./ Foto: Polona Avanzo.

O stanju na področju kulture smo se pogovarjali z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc. Slednja z natančnimi podatki zavrača očitke, ki jih lahko dnevno poslušamo v dominantnih medijih na račun ministrstva za kulturo.

 

DEMOKRCIJA: Gospa državna sekretarka, za začetek bi se dotaknila rebalansa proračuna, ki na postavki ministrstva za kulturo predvideva nominalno znižanje sredstev za 8,3 milijona evrov. Zaradi tega so mediji ministrstvo in vlado takoj napadli, češ da ne skrbi za interese kulturnikov. Za začetek bi vas prosil, če lahko našim bralcem pojasnite, s kakšnim sredstvi v proračunu pravzaprav razpolaga ministrstvo za kulturo v zadnjih letih?

Fridl Jarčeva: Najprej je treba poudariti, da je sedanje vodstvo ministrstva za kulturo letošnji proračun prevzelo ter torej kvantitativno in kvalitativno odraža preference prejšnje kulturne politike. Že v prvem ministrskem mandatu Vaska Simonitija so bili namreč vsa štiri leta proračuni za kulturo bolj ambiciozno zastavljeni. Samo pod njegovim vodstvom je delež sredstev za kulturo vsako leto njegovega mandata presegal 2 odstotka proračuna Republike Slovenije. Po koncu njegovega mandata pa so proračuni MK doživljali številne rebalanse z velikim krčenjem, tudi do 25 milijonov evrov letno. Če je bil torej proračun za kulturo za leto 2020 sprejemljiv za celotno kulturno sceno pod vlado Marjana Šarca, je res težko razumeti, zakaj nenadoma ni več primeren samo zato, ker je minister na Maistrovi 10 Vasko Simoniti. Še več, zaradi izbruha pandemije so bile kulturne dejavnosti večinoma zaprte dva meseca in pol ali še dlje. V tem času so samozaposleni na področju kulture prejemali temeljni mesečni dohodek v skupni višini 1.750 evrov. Vsi delodajalci na področju kulture (tako javni zavodi, nevladne organizacije kot podjetja, npr. založniki) imajo še do danes (ukrep je podaljšan do 30. septembra) možnost, da stroške v višini 80 odstotkov plač namesto njih pokriva država iz sredstev, predvidenih za interventne ukrepe.

 DEMOKRACIJA: Kaj to konkretno pomeni?

Fridl Jarčeva: Prvič, da bi se nedelujočim javnim zavodom lahko pobralo okrog 21 odstotkov sredstev (kolikor je delež dveh mesecev in pol v celem proračunskem letu), pa se jim ni, ampak so obdržali vsa sredstva, četudi jim programa ne bo uspelo izvesti v celoti. Drugič to pomeni, da so po naših podatkih samo samozaposleni na področju kulture iz interventnih sredstev v proračunih drugih ministrstev črpali 3,5 milijona evrov temeljnega mesečnega dohodka, prav tako še več kot milijon evrov za plačilo prispevkov v času izrednih razmer. Pa se zato podprogram Nagrade in socialne pravice v okviru proračuna ministrstva za kulturo ni zmanjšal niti za cent, ampak se je – nasprotno – še povečal za okrog 500.000 evrov. Če tako proračun RS za samozaposlene v kulturi v letu 2020 namenja več kot 15 milijonov evrov, je to enako, kot da bi Nemčija, ki ima 41-krat več prebivalcev od Slovenije, za socialne pravice samozaposlenih v kulturi (brez programskih sredstev, ki jih posebej črpajo iz proračuna MK!) namenila več kot 0,6 milijarde evrov. Tretjič, letošnje leto je zaradi izbruha pandemije proračunsko specifično, zato sredstva, namenjena kulturi, še zdaleč niso bila porabljena samo iz proračuna ministrstva za kulturo, ker to ni bilo nosilno ministrstvo interventnih sredstev v času pandemije, pač pa so kulturniki ta denar v desetinah milijonov lahko črpali iz proračunov drugih ministrstev. Glede na vsa ta dejstva je res težko trditi, da so se državna finančna sredstva za kulturo zmanjšala.

DEMOKRACIJA: Na odboru za kulturo v DZ RS ste dejali, da se sredstva proračuna ministrstva resda zmanjšujejo, a je to posledica različnih dejavnikov − od prenosa nekaterih služb drugam, začasnega zadržanja izvrševanja proračuna zaradi epidemije, z njim pa tudi razpisov in postopkov javnih naročil, do prenosa evropskih sredstev v naslednje proračunsko obdobje. Lahko to nekoliko pojasnite?

Fridl Jarčeva: Sredstva v okviru proračuna ministrstva za kulturo se nominalno res manjšajo z okrog 197 milijonov evrov na 189 milijonov, a v resnici ne gre za krčenje v taki višini. Integralna sredstva se dejansko znižujejo za 1,9 milijona evrov, okrog 450.000 evrov se zaradi ukinitve Službe za državne proslave pri MK prenaša na Generalni sekretariat Vlade RS, pravice do porabe vseh drugih sredstev (0,45 milijona evrov namenskih sredstev za investicije in okrog 5,5 milijona evrov kohezijskega denarja) pa se prenašajo v proračunsko leto 2021, saj jih izvajalci zaradi pandemije in zamud pri črpanju ali programiranju letos niso mogli uveljaviti. V okviru teh sredstev je tudi 1 milijon evrov, ki je bil v letu 2020 predviden za pripravo na častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2022. Kot je bilo v medijih že objavljeno, se je v dogovoru s Kanado, Španijo in z Italijo, ki so bile predvidene bodisi kot predhodnice ali kot naslednica našega častnega gostovanja, seznam vseh častnih gostij zamaknil za eno leto, tako da bo Slovenija na vrsti leta 2023. Temu ustrezno se spreminja tudi dinamika črpanja sredstev.

Poudariti je treba, da se sredstva krčijo ali prenašajo v naslednje proračunsko leto izključno tam, kjer programov ni bilo mogoče izvesti v celoti; to so posebej načrtovani dogodki v tujini, številne prireditve na ljubiteljski ravni, še zlasti pa investicije, kjer je zaradi dvainpolmesečne blokade prišlo do zamud pri pripravi dokumentacije ali izvedbi del. Drugje so programska sredstva pa denar za plače in socialne pravice ostali neokrnjeni ali so se celo povečali.

20 1 ignacija fridl jarc 1

DEMOKRACIJA: In kaj vse ministrstvo s tem denarjem financira?

Fridl Jarčeva: Proračun ministrstva za kulturo je zelo razpršen, saj se s tem financirajo vse kulturne panoge, od naše premične in nepremične dediščine do sodobnih umetniških praks na področju filmske, likovne, knjižne, gledališke, glasbene, intermedijske in drugih dejavnosti. Žal je večina sredstev namenjena plačam v javnih zavodih, socialnim transferjem in materialnim stroškom. Želja bi bila, da ministrstvo za kulturo s svojim proračunom intenzivneje nagrajuje predvsem ustvarjalnost.

DEMOKRACIJA: Vlada je do sedaj pripravila že štiri mega protikoronske zakone v pomoč vsem slojem družbe. Pri tem se je angažiralo tudi vaše ministrstvo … Kako odgovarjate t. i. Aktivu delavk in delavcev v kulturi, ki so v preteklih mesecih organizirali proteste, nekakšne performanse oziroma t. i. umetniške instalacije pred vašim ministrstvom, češ da vaše ministrstvo ni nič naredilo zanje?

Fridl Jarčeva: V času našega mandata smo objavili na desetine demantijev na trditve, ki se v zvezi z Ministrstvom RS za kulturo pojavljajo v medijih in jih širi tudi omenjeni Aktiv delavk in delavcev v kulturi. Govorili so, da mi je uspelo v nekaj mesecih napisati 50 dopisov. V resnici sem do julija pripravila okrog 3.000 elektronskih odgovorov, opravila več kot 100 sestankov ipd. Tega zagotovo niste prebrali nikjer. In enako neresnična je trditev, ki ste jo navedli v svojem vprašanju. Aktiv je govoril, da minister ni bil navzoč na vseh sejah v zvezi z interventnimi ukrepi, čeprav je intenzivno sodeloval pri pripravi vseh načrtov. Pri uveljavitvi pravice do temeljnega mesečnega dohodka smo prav mi zahtevali, da se upoštevajo vse specifike našega sektorja – tudi delno zaposleni, tisti, ki so uveljavljali porodniški staž, za primerjalno dokazovanje izpada prihodkov pa celotno leto 2019.

Kulturniki preprosto nočejo razumeti, da mora interventna zakonodaja zajeti čim širši segment državljank in državljanov, predvsem pa mora biti do vseh enakopravna. Kulturni sektor v Sloveniji glede na druge evropske države že v normalnih razmerah izdatno financira država. O tem govori tudi podatek, da smo z 0,7 odstotka BDP, namenjenega kulturi, po meritvah Eurostata na 6. mestu med 27 državami EU. Velika Britanija recimo namenja le 0,2 odstotka, tam je kulturni sektor izrazito odvisen od zasebnih vlaganj, zato so tudi ukrepi drugačni. In zato je bila prednostna naloga ministra, da mu je kljub zaprtju ustanov in čakanju zaposlenih na delo uspelo zadržati vsa ključna sredstva, predvidena za redno delovanje kulturnih dejavnosti.

DEMOKRACIJA: Zasledil sem, naj bi bil minister za kulturo Vasko Simoniti nedavno dejal, da ministrstvo več kot 2.500 kulturnikom plačuje prispevke. Kako je s tem? Bo ministrstvo zaostrilo kriterije?

Fridl Jarčeva: Status samostojnega kulturnega ustvarjalca s pravico do plačila prispevkov ima trenutno 2422 oseb, od tega 95 pravica ta čas miruje, 56 pa jih je preseglo predpisani cenzus, tako da jim letošnje leto prispevkov ne plačujemo. Kriterija za pridobitev te pravice sta jasna – izjemen kulturni prispevek oz. izjemno visoka strokovna usposobljenost za delovanje na področju kulture v zadnjih petih letih. Pri pregledu predlogov odločb za pridobitev pravice do plačila prispevkov je minister ugotovil nekatere pomanjkljivosti (ni bilo priloženih dokazil, manjkali so podpisi komisije …), zato se je odločil, da strokovne službe znova preverijo, ali prosilci izpolnjujejo pogoje. Dozdajšnja praksa je bila očitno takšna, da je skoraj vsak lahko izkazoval status vrhunskega umetnika. Zadeve so postale pretirane in prelahko dosegljive, zaradi tega pa je obseg ljudi, ki dosegajo kriterije že tako širok, da presega okvire racionalnosti in finančnih zmožnosti ministrstva. V samo petnajstih letih se je število samozaposlenih s pravico do plačila prispevkov povečalo za več kot 50 odstotkov. Veliko število teh ljudi s svojimi socialnimi pravicami in zahtevami spada pod ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

20 3 ignacija fridl jarc

DEMOKRACIJA: Dotakniva se še sprememb medijske zakonodaje, ki so naletele na politično orkestrirane odzive v domači in mednarodni javnosti. Na vašem ministrstvu ste pripravili predlog treh medijskih zakonov, in sicer novelo zakona o medijih, novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in novelo zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Kaj je glavni namen predlaganih sprememb?

Fridl Jarčeva: Motivacija za spremembo medijske zakonodaje je dvoplastna. Najprej smo zakon želeli narediti bolj kompatibilen z digitalno resničnostjo, v kateri živimo, ga debirokratizirati in razbiti škodljive monopole. V ta namen smo povsem na novo napisali definicijo medija, ki zdaj enakopravno obravnava tudi digitalne medije, opuščamo zastarelo ločevanje lokalnih in regionalnih radijev, razbijamo škodljive programske radijske mreže, AVK dajemo zakonsko podlago, da končno začne preiskovati medijske koncentracije, razpis v razvid ni več potreben za začetek delovanja medija ipd.

Na drugi strani pa želimo na bolj inovativen način rešiti težave slovenske medijske krajine. Prerazporeditev RTV-prispevka za financiranje drugih medijev, ki je dvignil toliko prahu, je bil posledica preproste motivacije; videli smo, da mediji posebnega pomena počasi umirajo, hkrati pa ministrstvo nima in ne bo imelo dovolj sredstev, da bi jih rešilo pred gotovo smrtjo. Zato smo se odločili, da jim damo več sredstev, a iz vira RTV-prispevka, ki ga vsi državljani že plačujemo. V ta namen smo razširili definicijo javne službe, ki jo opravlja javni zavod RTV, tako da je zdaj eno od njegovih poslanstev tudi skrb za pluralnost medijev.

DEMOKRACIJA: Voditeljica SD Tanja Fajon je pred dnevi na Twitterju zapisala: »Vlada s predlaganimi spremembami o RTVS grobo posega v obstoječe financiranje javnega servisa. Gre za izčrpavanje in poskus popolne politične podreditve. Prelivanje javnih sredstev v projekte političnih medijev odpira vrata političnemu monopolu nad resnico. Nedopustno!« Kako to komentirate?

Fridl Jarčeva: Tanja Fajon namerno zavaja, saj gotovo ve, da nam ustavna sodba U-I-106/01-27 prepoveduje »grobe posege v financiranje RTV«. Ljudje namreč pozabljajo, da je pred skoraj dvajsetimi leti tedanja t. i. leva vlada sprejela medijski zakon, ki je podobno kot naš medije financiral iz RTV-prispevka. Takrat seveda ni nihče govoril, da si je vlada želela pokoriti javno televizijo. Ustavno sodišče jim je očitalo, da niso ocenili, ali bi zmanjšanje RTV-prispevka poseglo v finančno samostojnost RTV. Zakon je zato padel in tudi naš bo, če ne bomo sposobni dokazati, da ne bo posegal v finančno samostojnost javnega zavoda. Če bi morala RTV Slovenija odpuščati, bi to na sodišču zlahka prikazala kot poseg v finančno samostojnost. Mi smo prepričani, da ne bo in da bomo lahko ustavnemu sodišču ustrezno dokazali, da bo naš zakon poleg pozitivnih proračunskih učinkov RTV še vedno zagotovil ustrezno financiranje, s tem pa samostojnost.

DEMOKRACIJA: S 5. septembrom se je iztekla javna razprava o predlogih teh treh oziroma štirih novel medijskih zakonov. Je mogoče reči, v katero smer gredo predlogi, ki ste jih dobili, in v kolikšni meri jih bo ministrstvo upoštevalo?

Fridl Jarčeva: Katere predloge bomo upoštevali, bi bilo za zdaj še prezgodaj govoriti, saj naš direktorat za medije vse pripombe še zmeraj preučuje. Zdaj je že jasno, da je največ pripomb in predlogov ravno okrog nove rešitve financiranja medijev. Presenečeni pa smo, koliko spodbudnih dopisov smo prejeli. Veliko družbenih deležnikov je prepričanih, da je nova zakonodaja pot v pravo smer, še posebej je požela odobravanje ideja o skladu slovenske televizijske produkcije.

Zavod RTV Slovenija in osrednji mediji želijo ustvariti fantazmo, da so vsi komentarji negativni, kar sploh ni res. Nekateri negativni komentarji so nas celo grajali, da se zakona nismo lotili dovolj radikalno in bi morali RTV-naročnino povsem ukiniti. Zavedamo se, da bi bila takšna ureditev neustavna, vsekakor pa so takšni predlogi dober indikator, da ljudje z javnim zavodom, ki naj bi bil v službi vseh nas, niso ravno zadovoljni.

DEMOKRACIJA: Nedavno ste v Cankarjevem domu v Ljubljani sodelovali na nacionalnem medresorskem posvetu »Branje kot vrednota?« Pri tem se poudarili pomen branja in pomen »domače knjižnice« ...

Fridl Jarčeva: Tako svetovne kot slovenske raziskave bralne kulture kažejo konstantno upadanje bralnih navad, še zlasti med mladimi. Digitalni mediji so realnost, ki ji ne moremo ubežati. Zato se jim bo treba preprosto prilagoditi in z njihovo pomočjo promovirati literarno resničnost kot ključno za oblikovanje človeka v svobodno, odgovorno in kritično osebnost. A ta vzgoja se ne začne šele v vrtcu ali šoli. Na nacionalnem posvetu so se zbrali številni učitelji in profesorji slovenščine pa knjižničarji in ljubitelji knjige, ki bralno kulturo pri otroku spodbujajo od njegovega vstopa v vzgojno-izobraževalni proces dalje. Zato sem še posebej želela poudariti, da je za otrokov odnos do knjige primarna družina. Domačo knjižnico je treba znova vzpostaviti kot temeljno celico bralne kulture in kot posebno vrednoto naše bivanjske arhitekture, kar je nekoč že bila, pa se je v minimalističnih trendih sodobnega oblikovanja povsem izgubila. In enako je s knjižnicami v podjetjih, saj mnogi branje po končanem šolanju povsem opustijo. Od analiz in raziskav in razprav je treba preiti k praktičnim rešitvam, kako knjigo, zlasti mladim, znova narediti kot nekaj privlačnega, modernega, posebnega. Če hočemo, da bo bogat literarni svet zaživel v vsakem posamezniku kot nujni odmik in dopolnitev osiromašenega vsakdanjika, morajo sodelovati vsi segmenti družbe – zaljubljencem v šport je treba knjigo predstaviti prek njihovih športnih idolov, ljubiteljem narave s pomočjo knjižnih uric na prostem, oboževalcem mobitelov pa prek spletnih platform.

DEMOKRACIJA: Ali ministrstvo razmišlja, kako bi spodbudilo produkcijo slovenskega filma? V mislih imam predvsem filme z bolj zgodovinsko, domoljubno vsebino …

Fridl Jarc: Ravno v predlogu medijske zakonodaje je predvidena ustanovitev sklada slovenske filmske produkcije, in sicer iz denarja, ki ga bodo zdaj operaterji plačevali za razvoj slovenskih vsebin, danes pa ga – z zavajajočo interpretacijo trenutne zakonodaje – plačujejo komercialnim ponudnikom. Ta denar danes konča v davčnih oazah. Mi bi ga radi spet pripeljali v Slovenijo in poskrbeli za razvoj slovenske produkcije. Upam, da bo v tem skladu tudi posluh za filme z domoljubno vsebino, kar si Slovenija in slovenski narod, ki je pred tridesetimi leti uresničil stoletne sanje po samostojni državi, nedvomno zaslužita.

DEMOKRACIJA: In še za konec. Katere bodo glavne prioritete ministrstva za kulturo v naslednjih mesecih?

Fridl Jarc: Dela je ogromno. Situacija s COVID-19 se zaostruje, s tem pa se slabšajo tudi pogoji za izvajanje kulturnih prireditev in programa, kar terja nenehno pozornost in spreminjanje načrtovanega dela. Intenzivno pripravljamo proračune za leti 2021 in 2022, programiranje za črpanje evropskih sredstev iz skladov za okrevanje in odpornost ter kohezijske finančne perspektive 2021–2027. Pripravljamo se na dva izredno pomembna dogodka prihodnje leto – 30. obletnico osamosvojitve Slovenije in predsedovanje Slovenije EU. Ob tem pa seveda poskušamo zagotoviti navzočnost predstavnikov ministrstva na čim več kulturnih dogodkih ter v dialogu z vsemi deležniki v kulturi reševati odprta vprašanja in težave. Vse to z enim samim ciljem: da bi kultura znova prevzela vlogo, da povezuje, združuje in ozavešča slovenski narod o njegovi preteklosti in prihodnosti, o njegovi identiteti in njegovi vlogi v kulturnem prostoru pluralne, a hkrati združene Evrope.

Biografija

Dr. Ignacija Fridl Jarc, rojena 2. aprila 1968, je diplomirana komparativistka in doktorica filozofskih znanosti. Uveljavila se je kot literarna in gledališka kritičarka, publicistka, esejistka, literarna zgodovinarka in raziskovalka antične filozofije. Za svoje kritiško delo je leta 2000 prejela Stritarjevo nagrado. Ukvarja se z raziskavami slovenske književnosti in s starogrško filozofijo. Izdala je monografijo Jezik v filozofiji starih Grkov (2001). Doktorirala je na temo Platonov nauk o resnici z vidika lepega in umetnosti (2006) in sodelovala pri prevodu integralne izdaje prvih starogrških filozofov z naslovom Fragmenti predsokratikov (2012). V zadnjem obdobju je bila zaposlena kot tajnica-urednica Slovenske matice, kjer je vodila njeno strokovno službo, skrbela za njeno operativno delovanje, javne prireditve in knjižni program.

 

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.