Gašper Blažič

Gašper Blažič

URL spletne strani:

Zakon o medijih: ko l(L)evica grize svoj rep

Se spomnite predloga sprememb medijske zakonodaje še v času vlade Marjana Šarca? O tem se je govorilo manj kot leto dni nazaj. Med novostmi, ki jih je napovedoval eden najpomembnejših zakonskih predlogov tranzicijske levice, so bili tudi medijski inšpektorji, ki naj bi nadzorovali vsebino medijev, zlasti tistih, ki naj bi bili nagnjeni k objavljanju spornih vsebin. Torej takšnih, ki sodijo v kategorijo sovražnega govora.

Mali slovenski Mládići in ostali Mačkovi mladíči

O težkih in negotovih osamosvojitvenih časih, ki so bili hkrati tudi časi erozije znane parole o bratstvu in enotnosti, sem pisal že večkrat. Prav tako tudi o kninski vstaji, od katere bo v kratkem minilo trideset let. Spomnimo: znameniti referendum kninskih Srbov, ki je pomenil začetek novega kriznega žarišča v razpadajoči Jugoslaviji, se je sicer zgodil 17. avgusta 1990, a bistvene stvari so se začele dogajati že zdavnaj prej. Medtem ko smo pri nas imeli prvo žalno komemoracijo za žrtvami povojnih pobojev v Kočevskem Rogu (in to na kraju, ki je bilo dejansko morišče Srbov in Črnogorcev, Slovenci so bili zmetani v fojbe nekje drugje na območju Roga), je bilo v Kninu, središču balvan-revolucije, že pošteno vroče. Predvsem v političnem pogledu.

Poslednja beograjska skrivnost dr. Janeza Kocijančiča

Nikoli si ne bi mislil, da bo neslavni konec slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways tako hitro pozabljena zgodba. Še lani jeseni je bila to vroča tema številka ena, mnogi so govorili celo o nacionalni katastrofi z daljnosežnimi posledicami. Pol leta po vložitvi predloga za stečaj pa je letalski promet tako ali tako obstal zaradi koronakrize, in tudi če bi A. A. takrat še delovala, bi jo verjetno potopila prav pandemija Covid19. A najbrž bi takrat prišla na mizo zahteva, da jo vlada dokapitalizira ter njene dolgove poplača z davkoplačevalskim denarjem ter zgodbo o slovenskem nacionalnem letalskem prevozniku začne na novo. To se (k sreči) ni zgodilo, saj bi se verjetno še naprej nadaljevala bizantinska poslovna praksa, ki bi ustvarjala nove in nove dolgove. In seveda bi narod vse »pozlatil«. Saj veste, ko zmanjka denarja, ga natisneš v topčiderski tiskarni. Vsaj tako se je to delalo v socializmu.

Kdo je tisti »kadija«, ki v Sloveniji toži in sodi hkrati?

Znan bosanski izrek »kadija tuži, kadija sudi« verjetno poznamo vsi. Pomeni pa negacijo načela delitve oblasti, ki ga je v evropsko pravno in politično tradicijo vnesel baron Charles de Montesquieu v 18. stoletju, ta delitev pa je postala osnova za demokratično in pravično ureditev, ki naj bi varovala temeljne pravice in svoboščine tako posameznikov kot skupin – namreč, delitev oblasti na sodno, zakonodajno in izvršno.