Kvartet Pušeljc: Lepa in kvalitetna glasba je hrana za dušo Izpostavljeno

Kvartet Pušeljc Kvartet Pušeljc

Najraje pojejo slovensko ljudsko glasbo in jo tako ohranjajo živo, svoj nalezljivi optimizem in veselje do življenja pa širijo tudi prek svojih avtorskih skladb. To je Kvartet Pušeljc, ki ga sestavljajo Gregor Kolar, Blaž Gobec ter brata Sebastijan in David Bevc. To je njihova zgodba.

Kvartet Pušeljc, ki ga sestavljajo štirje prelepi moški glasovi, je vzhajajoča zvezda na slovenski glasbeni sceni, ki se je začela rojevati že v času, ko so njegovi člani obiskovali srednjo šolo. Trije, Blaž Gobec ter brata David in Sebastijan Bevc, prijateljujejo že od malih nog, z Gregorjem pa so se spoprijateljili v srednješolskih klopeh. Med druženjem ob dobri hrani in pijači ob koncih tedna so se med njimi spletle močne prijateljske vezi. Prepevati so začeli kar tako, za dušo. In peli so najprej za najbližje, prvi nastop kot Kvartet Pušeljc pa so imeli v maju leta 2015: zapeli so pri odprtju in blagoslovitvi kapele v Šentvidu pri Grobelnem. Od takrat so stvari šle samo še navzgor in danes so tu, kjer so: posneli so že štiri avtorske pesmi in vsaka ima svoj videospot, za njimi so štirje samostojni koncerti in ogromno sodelovanj s priznanimi slovenskimi glasbeniki, kot so Trio Smolnikar in Tomaž Plahutnik, Bepop, Matic Supovec, Ansambel Golte, Mjav, Silverstrski pozdrav in tako naprej. Zelo radi zapojejo tudi na porokah. Njihov repertoar pa zajema v prvi vrsti slovensko peto pesem, tako ljudsko, ki jim je še posebej pri srcu, kot zabavno, večkrat pa zapojejo tudi kakšno dalmatinsko in drugo uspešnico. Zdaj pa je najbolje, da predstavimo kar vsakega od simpatičnih fantov posebej.

Solopevec

Basist kvarteta je 26-letni Gregor Kolar, ki prihaja iz Dramelj. Že več kot 10 let igra tudi harmoniko in je aktiven član Ansambla Mladika. Petje in vokalna glasba sta mu blizu že od malega, saj je njegov oče dolgoletni zborovski pevec, skupaj pa prepevata tudi v moškem pevskem zboru in dalmatinski klapi. Tudi Gregorjevi starejši sestri pojeta; najstarejša v domačem kraju vodi cerkveni zbor in orgle. Gregor je končal nižjo glasbeno šolo v Celju in nekaj časa obiskoval ure solopetja pri prof. Editi Garčević Koželj. S klasično šolo petja si je nabral precej prvih mest in zlatih plaket na pevskih tekmovanjih v domovini in tujini. Ta čas dela še kot radijski voditelj, njegov cilj pa je, da se vsaki dve leti nauči kak nov inštrument. »Kot otroku mi je bila všeč knjiga Binček Mravljinček, zato me starši in prijatelji še danes kličejo Bine,« nam je v smehu dejal Gregor, ko smo ga vprašali po kakšni zanimivosti ali anekdoti, ki bi jo želel deliti z nami.

Projekt Pušeljc

Drugi tenorist Pušeljca Blaž Gobec prihaja iz Šmarja pri Jelšah in je pravkar dopolnil 27 let, rojen pa je bil v Slovenj Gradcu. Že kot deček je bil precej navihan: ko sta z bratom Žigom, tedaj stara le 4 in 6 let, vsak s svojo motiko pomagala mami okopavati vrt, se je Blažu zazdelo, da mlajši brat Žiga ne dela prav, in ga je s koničastim delom motike udaril po roki ... »Žiga je moral na šivanje, na vrtu pa tudi nisva več pomagala,« se spominja Blaž, ki je vrtec, osnovno šolo in nižjo glasbeno šolo obiskoval v rodnem Šmarju pri Jelšah, kjer tudi živi. Tudi Blaž izhaja iz družine, kjer mu je bila glasba tako rekoč položena v zibelko: njegov oče se že od nekdaj udejstvuje v zborovskem petju: poje pri vokalni skupini Freya in v Oktetu Zibika, mama pa mu je kot vzgojiteljica znala približati glasbo skozi igro. »Najraje se spominjam časov, ko sem prvič v roke prijel harmoniko. V tistem trenutku sem vedel, da jo želim bolje spoznati, zato sem začel obiskovati glasbeno šolo,« pripoveduje Blaž, ki je sicer končal Tehniško gimnazijo Lava v Celju in se vpisal na Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, smer medijske in komunikacijske študije. Kar hitro je ugotovil, da ima nekoliko drugačne interese, in se prepisal na Inštitut in akademijo za multimedije v Ljubljani, smer Videoprodukcije, kjer je študij končal z odliko. Ves čas študija je delal v podjetju Vitli Krpan kot operater CNC. Po končanem študiju se mu je odprla priložnost za delo v Informacijski tehnologiji, a jo je opravljal le eno leto, ker se mu je za tem ponudilo delo v marketingu ter posredno v videoprodukciji in dizajnu v istem podjetju. Ponujeno priložnost je zgrabil z obema rokama, saj se je prav za to tudi šolal. Tako zdaj dela v marketingu. Blaž Gobec je eden ustanovnih članov Kvarteta Pušeljc, ki so ga fantje uradno ustanovili leta 2016. »Projekt« Pušeljc vidim kot hobi, zabavo in ne nazadnje kot resno možnost uspeha v zabavni industriji,« pravi Blaž, ki vsak projekt s fanti jemlje skrajno resno in mu je velik izziv; prav tako kot solopetje, ki se ga je prav letos začel učiti pri Nuši Ofentavšek v Celju.

Tukaj lahko poslušate nekaj njihovih pesmi in ogledate spote:

VSAJ MALO

DRAGA MOJA

LJUBIM

Druge njihove pesmi najdete še na YOUTUBU.

Brata Bevc

Brata Sebastijan in David Bevc prav tako kot Blaž prihajata iz Šmarja pri Jelšah in sta rojena v Celju. Iz njihove hiše se je že od nekdaj razlegal zvok inštrumentov, zato ju glasba spremlja od malh nog. Njun oče jima je kot otrokoma rad zaigral na kitaro in bas kitaro, saj je bil tisti čas član zelo znanega Ansambla Adama Bicskeya, mama pa je rada raztegnila meh na klavirski harmoniki in zraven kakšno zapela. Tudi ona je takrat prepevala v vokalni skupini Freya kakor kot Blažev oče. Ob takšni spodbudi ni nič nenavadnega, da se je tudi David odločil za vpis v glasbeno šolo. Njegova prva želja je bila sicer klasična kitara, a ker so bila vsa mesta zasedena, se je vpisal na klavirsko harmoniko in se tam spoprijateljil z Blažem, v glasbenem znanju pa je hitro napredoval: čez nekaj let se je sam naučil igrati še kitaro, diatonično harmoniko, klarinet, bas kitaro − skratka vse, kar je prijel v roke. Medtem ko se je David pretežno ukvarjal z igranjem inštrumentov, pa se je Sebastijan podil za nogometno žogo v Nogometnem klubu Šmarje pri Jelšah. »Če ves čas poslušaš igranje inštrumentov, ga moraš vzljubiti, zato se je sam naučil igranja na bobne, za katere ga je navdušil njegov stric Simon, ki je prav tako član Ansambla Adama Bicskeya,« nam je v smehu pripovedoval 25-letni Sebastijan, ki v Kvartetu Pušeljc poje prvi tenor.

Glasba v srcu

Po končani osnovni šoli se je Sebastijan vpisal na Gimnazijo Celje-Center, kjer se je prvič seznanil s petjem v vokalni zasedbi Favoza pod umetniškim vodstvom Gregorja Deleje. Sebastijan je študij najprej nadaljeval na Teološki Fakulteti v Ljubljani, smer družinska terapija, a ker je začutil drugačno poslanstvo, je kasneje na Ljudski univerzi Rogaška Slatina opravil prekvalifikacijo na predšolsko vzgojo. Postal je torej vzgojitelj in se zaposlil v celjskem vrtcu Zarja, kjer svojo ljubezen do glasbe in športa prenaša na otroke. Tudi on je letos začel z urami solopetja pri Nuši Ofentavšek v Celju. Ker o njegovem bratu Davidu, ki mu pravijo tudi Dado, nismo povedali vsega, je najbolje, da se vrnemo k njemu, saj je pri Kvartetu Pušeljc kitarist in poje bariton, včasih pa tudi kaj višjega. Poleg že omenjene klavirske harmonike je v drugem letniku gimnazije začel igrati tudi kitaro in sodeloval v šolskih glasbenih projektih in bendih. Ko je bil star 18 let, je postal član Ansambla Mladi upi, kjer sedem let igral kitaro in se medtem naučil igrati tudi na diatonično harmoniko, danes pa je tudi on član Ansambla Mladika. Za Davida je glasba na prvem mestu: ima svojo glasbeno šolo, v kateri poučuje kitaro, bas kitaro, ukulele in diatonično harmoniko. »Glasba je doma v srcu vsakega človeka, vsak jo čuti po svoje, tudi mi štirje (Kvartet Pušeljc, op. p.),« pravi David. Kako dobrovoljna in duhovita sta brata Bevc, priča tudi tale podrobnost, ki sta nam jo zaupala: »Ob zmagi Dua Platin na Emi sva za domače pripravila nastop pesmi Stay forever. Kdo je predstavljal koga, lahko samo ugibate!« (smeh). Sicer pa je David že kot otrok pisal pesmi in besedila, vendar mu jih je bilo nerodno predstavljati, zato je vedno pregovoril Sebastijana, da jih je zapel on namesto njega.

Za ljudsko glasbo

Člani Kvarteta Pušeljc ali na kratko – Pušeljci se trudijo, da bi na slovenski glasbeni sceni zares pustili svoj pečat. Njihovo avtorsko glasbo večinoma ustvarja kitarist Dado: »V prvi vrsti mora biti naša glasba najprej všeč vsem nam, mora pa biti tudi spevna, za ljudi. Za naprej imamo v »paci« že kar nekaj pesmi in upamo, da bodo hiti,« so nam dejali Pušeljci, ki izredno velik pomen pripisujejo slovenski ljudski peti pesmi. Zato se resnično trudijo za ohranjanje ljudskega izročila in na svoji nastopih opažajo, da si lepe ljudske pesmi želi poslušati veliko ljudi: »Lepa glasba je hrana za dušo, tako kadar glasbo izvajamo ali kadar jo poslušamo,« se namreč glasi njihovo življenjsko vodilo. Zato si lahko samo želimo, da bo Kvartet Pušeljc še dolgo razveseljeval duše vseh, ki jih poznajo in radi poslušajo, pa tudi tistih, ki jih slišijo bolj poredko. »V Pestnerjevi pesmi Vse je lepše, ker te ljubim je verz, s katerim se lahko precej poistovetimo: Vsem bi rad dal košček sreče, zame jo je preveč.,« so še dejali Pušeljci.

Drugačni časi

Slovenija smo ljudje, pravijo fantje iz Kvarteta Pušeljc, in stanje ljudi pač odraža stanje v družbi in državi. Zdajšnji časi so res drugačni in verjetno se večina stvari še lep čas ne bo vrnila v normalo, so komentirali epidemijo koronavirusa. »No, za tiste, ki s pesmijo soustvarjamo glasbeni mozaik, pa je sedaj dobra priložnost, da skozi glasbo in besedo res povemo, kaj čutimo, saj marsikdo zdaj bolj zavzeto posluša radijske postaje,« se strinjajo vsi štirje, ki si delijo skupni cilj glasbenikov: da bi njihovi poslušalci v njihovih pesmih našli oporo, veselje in smeh. Želijo si biti še bolj ustvarjalni, o nastopih pa že sanjajo, zato verjamejo, da se bo življenje po karanteni spremenilo, in to seveda na bolje!

nazaj na vrh