Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Znanost

Hekerski napad onemogočil več slovenskih spletnih straniStrežniki ponudnika spletnega gostovanja Domenca so bili zaradi hekerskega napada danes dopoldne nedostopni, zaradi česar več slovenskih spletnih strani danes ni bilo dostopnih. Med drugim niso bile dosegljive spletne strani Žurnal24, Demokracije in Reporterja.

"Naši strežniki so trenutno zaradi napada nepridipravov nedostopni. Opravičujemo se vam za težave in vam hkrati zagotavljamo, da delamo vse, kar je v naši moči, da se stanje izboljša," so pri podjetju Domenca zapisali na Facebook strani.

 

 

 

 


Kot pojasnjujejo, je bil v četrtek kmalu po deseti uri zvečer na njihove omrežje omrežje sprožen obsežen DDOS napad. "Napad smo danes nekje po 2. uri uspeli obvladati in umiriti. Nekaj pred 6. uro se je DDOS napad ponovil, tokrat s še veliko večjo intenzivnostjo," so pojasnili.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Kandidata za rektorja UL predstavila programLjubljanska univerza (UL) je objavila programa kandidatov za rektorja UL, Ivana Svetlika in Jožeta Duhovnika, ki se bosta na volitvah pomerila 18. junija. Medtem ko Svetlik izpostavlja ohranitev celovitosti, avtonomije in dolgoročne naravnanosti univerze, pa Duhovnik poudarja akademske vrednote, odličnost v znanosti in umetniški ustvarjalnosti.

Ključni programski poudarki nekdanjega ministra za delo in profesorja Fakultete za družbene vede (FDV) Ivana Svetlika so razdeljeni na tri temeljne stebre univerze: izobraževanje, raziskovanje in prenos znanja. Zato v programu poudarja prizadevanje za ustvarjanje ugodnega okolja za delovanje na teh področjih, to pa so podpora zaposlenim in študentom, internacionalizacija in povezovanje.

Temeljni namen mandata rektorja je, da usklajuje napore članic in rektorata za uresničevanje strategije 2012-2020, zagotovi večjo podporo zaposlenim in študentom ter utrdi ugled univerze v družbi, je prepričan Svetlik. Zato v svojem programu dela kot prvo nalogo rektorja izpostavlja skrb za finančne pogoje delovanja univerze.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Bolnike v Vzhodni Nemčiji izkoriščali kot poskusne zajčkeV Nemčiji bodo preiskali navedbe o tem, da so voditelji nekdanje Vzhodne Nemčije zahodnim farmacevtskim koncernom dovoljevali, da na bolnikih v vzhodnonemških bolnišnicah testirajo svoja zdravila. Za poskusne zajčke naj bi tako izrabili več kot 50.000 ljudi. K preiskavi je med drugim pozval nemški minister za zdravje Daniel Bahr.

Zahodnonemški, pa tudi švicarski in ameriški farmacevtski koncerni naj bi v 80. letih prejšnjega stoletja na prebivalcih Vzhodne Nemčije preizkušali svoja zdravila. Teste naj bi izvajali vse do padca Berlinskega zidu konec 90. let 20. stoletja, prizadeti bolniki pa pogosto sploh niso vedeli, kaj se dogaja, piše nemški Spiegel.

Podjetja naj bi več kot 50 vzhodnonemških bolnišnic oskrbovala s svojimi testnimi zdravili, med drugim z zdravili za srčne bolnike in antidepresivi. Svoje kontakte naj bi podjetja širila in vzdrževala preko točke v tedanjem Vzhodnem Berlinu, ki so jo vzpostavili s pomočjo tamkajšnjega ministrstva za zdravje.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Žuželke na krožniku rešitev za prehransko krizoHrošči, gosenice, kobilice in kačji pastirji - približno 2000 užitnih vrst žuželk po svetu pristane na krožnikih. Žuželke namreč za najmanj dve milijardi ljudi predstavljajo del dnevne prehrane, je pokazalo poročilo Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Žuželke bi lahko bile posebej učinkovita alternativa v človeški prehrani.

Glede na poročilo so od žuželk še posebej užitne čebele in mravlje. Žuželke bi lahko bile dobra rešitev za svetovno prehransko krizo, saj imajo visoko hranilno vrednost, okolja ne obremenjujejo preveč, v številnih regijah sveta pa skrbijo za delovna mesta. Predvsem pa prehranjujejo velik del svetovnega prebivalstva, se glasi poročilo FAO.

"Žuželke proizvedejo manj toplogrednih plinov in amoniaka kot na primer krave in pujsi. Za njihovo vzrejo prav tako ni potrebno zagotoviti toliko prostora in vode kot pri živinoreji," so zapisali pri FAO v poročilu o užitnih žuželkah, ki bi jih lahko redili na posebnih farmah.

 

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Z Mednarodne vesoljske postaje uhaja amoniakNa Mednarodni vesoljski postaji (ISS) skozi majhno zunanjo razpoko uhaja amoniak. Ruska stran je situacijo označila za "zelo resno". Če se ne bo izboljšala, bodo morali astronavti zapustiti notranjost postaje in popraviti napako, so napovedali. Ameriška Nasa je sicer sporočila, da posadka ni v nevarnosti.

Ekipa na ISS, ki trenutno šteje šest astronavtov, je opazila majhne bele kosme, ki so uhajali stran od postaje, nakar so o incidentu obvestili njihov nadzorni center v Houstonu, je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa.

Čeprav se je količina amoniaka, ki uhaja iz hladilnega sistema, povečala, naj bi postaja po navedbah Nase obratovala normalno, posadka pa naj ne bila bila ogrožena, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Jutri prvi Sončev mrk v letošnjem letuV petek bo prvi Sončev mrk v letošnjem letu. Kolobarjasti Sončev mrk bo viden na severu Avstralije in na jugu Tihega ocena. Poleg prebivalcev severne Avstralije ga bodo lahko opazoval še prebivalci na vzhodu Papue Nove Gvineje ter Salomonovega in Gilbertovega otočja.

Do Sončevega mrka pride, ko se Luna znajde med Zemljo in Soncem in ga prekrije. Kolobarjasti Sončev mrk pa se pojavi, kadar je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe.

 

 

 

 

Naslednji Sončev mrk letos, ki pa bo hibridni, bo 3. novembra in bo viden v večjem delu Afrike. Pri hibridnem Sončevem mrku gre za popolni in kolobarjasti Sončev mrk hkrati. Z dela Zemlje je tako moč opazovati popolni, z drugega dela pa kolobarjasti Sončev mrk, navaja spletna enciklopedija Wikipedia.

Sončevi mrki so redek nebesni pojav, a eden najbolj spektakularnih. Skozi vso zgodovino človeštva so jim namenjali veliko pozornost ter jih povezovali s številnimi miti in tradicijami. Po ljudskem verovanju naj bi Sončevi mrki napovedovali naravne katastrofe, nepredvidene dogodke in velike nesreče.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
V Tehniškem muzeju dosežki slovenskih znanstvenikov v mediciniPreprosti leseni rentgen, umetna pljuča in druge naprave bodo od danes na ogled na razstavi S tehniko do zdravja, ki se ob 18. uri začenja v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Z razstavo bodo v muzeju predstavili prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine, ogledati pa si bo mogoče tudi dokumentarne filme in intervjuje.

Z razstavo, ki jo bo odprl minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, želijo v Tehniškem muzeju Slovenije javnosti na poljuden način približati dosežke slovenskih znanstvenikov, ki so bili na nekaterih področjih biomedicinske tehnike med vodilnimi v svetu. Kot so v muzeju zapisali na svoji spletni strani, bodo predstavili najvidnejše znanstvenike in njihove dosežke, uporabnost v medicini ter tudi to, kaj je posamezno odkritje pomenilo v svetovnem merilu.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Slovenski znanstveniki odkrili nov način sestavljanja pametnih nanomaterialovSkupina slovenskih znanstvenikov je razvila nov način sestavljanja "pametnih nanomaterialov" na osnovi naravnih gradnikov. Odkritje obeta razvoj novih nanomaterialov, mikroskopsko majhnih struktur, ki se lahko uporabljajo za dostavo zdravilnih učinkovin v telesu in v številne druge namene.

Kot so sporočili z ljubljanskega Laboratorija za biotehnologijo s Kemijskega inštituta in Centra odličnosti EN-FIST, je skupini uspelo zasnovati takšno zaporedje aminokislin, da se molekulska veriga samodejno sestavi v načrtovano strukturo. To so pokazali na primeru tristrane piramide, katere stranica meri pet nanometrov, kar pomeni, da jih je v debelino lasu moč nanizati več kot 10.000.

Načrtovanje novih struktur na osnovi naravnih gradnikov je bilo doslej možno predvsem na osnovi posnemanja že obstoječih struktur, raziskovalci iz obeh ustanov pa menijo, da nov način sestavljanja nanostruktur predstavlja pomemben znanstveni preboj, ki obeta razvoj novih materialov za dostavo zdravil, ločevanje, katalizo in številne druge namene.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Slovenski dijaki danes začenjajo z maturitetnim preizkusomZ esejem iz maternega jezika bodo dijaki v slovenskih gimnazijah danes, prvi dan po prvomajskih počitnicah, začeli maturitetni preizkus. K prvemu delu izpita se je prijavilo 8559 kandidatov, tematski sklop za esej iz slovenščine pa je Otroci in starši. Drugi del pisnega izpita iz maternega jezika bodo dijaki pisali 3. junija.

Maturitetni esej pri slovenščini letos obsega besedili Konje krast Pera Pettersona in Pomladni dan Cirila Kosmača.

V začetku junija pa bodo dijaki nadaljevali z maturitetnimi izpiti iz drugih predmetov. Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo 1., 10., 12., 15. in 17. junija. 8. junija bo pisni izpit iz matematike ter med 4. in 14. junijem pisni izpiti iz izbirnih predmetov. Ustni izpiti pa bodo na šolah 1. in 8. junija ter med 14. in 22. junijem.

Z uspehom na letošnjem spomladanskem roku splošne mature bodo kandidati seznanjeni v ponedeljek, 15. julija. Državni izpitni center bo istega dne ob razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom omogočil tudi dostop do njihovih ocen preko spleta.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)