Nedelja, 21 April 2013 16:26

Evropski teden cepljenja je namenjen spodbujanju zavedanja o vlogi cepljenja za naše zdravje. Prinaša jasno sporočilo: prepreči, zaščiti, cepi! Vse glasnejši skupini staršev v Sloveniji, ki zavrača cepljenje, pa stroka odgovarja: cepljenje je edini način, ki dokazano zaščiti pred nekaterimi hudimi nalezljivimi boleznimi.

Zaradi visoke precepljenosti so nekatere smrtne bolezni izkoreninjene

Pred evropskim tednom cepljenja, ki se začenja v ponedeljek, na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) poudarjajo, da s cepljenjem preprečujemo hude posledice nalezljivih bolezni. Zaradi visokega deleža cepljenih otrok se tako v Sloveniji nekatere nalezljive bolezni ne pojavljajo več ali pa se je njihovo število bistveno znižalo.

"Tako se ne srečujemo več z obolelimi otroki, priključenimi na dihalno napravo zaradi paralize dihalnih mišic, ki bi jo povzročil virus otroške paralize; ne vidimo več otrok, ki bi se dušili zaradi davice, ali otrok z možgansko okvaro zaradi ošpic," navajajo na IVZ.

Kot poudarjajo, je pomembno zavedanje, da čeprav so trenutno nekatere nalezljive bolezni v Sloveniji zelo redke ali se sploh ne pojavljajo, da bi lahko znižanje deleža cepljenih oseb povzročilo njihovo vrnitev. To se tudi dogaja v zadnjih letih v nekaterih evropskih državah, kjer se srečujejo v velikimi epidemijami ošpic. Nekatere od teh nalezljivih bolezni so v drugih delih sveta še vedno dokaj pogoste ali pa se pojavljajo celo v epidemijah.

Takšne so na primer rdečke. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so leta 2007 v evropski zdravstveni regiji zabeležili 68.000 primerov rdečk, v letih 2011 in 2012 so poročali o izbruhih rdečk v Romuniji in na Poljskem, medtem ko v Sloveniji te bolezni ni bilo od leta 2008.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je cepljenje proti rdečkam uvedeno v 130 državah v svetu, kar pomeni, da je cepljenih 41 odstotkov otrok. V Afriki so doslej cepljenje uvedle le tri države. "Obstajajo torej endemska žarišča, ki predstavljajo tveganje in vzbujajo skrb. Za nalezljive bolezni oziroma njihove povzročitelje ni geografskih meja," opozarja specialistka epidemiologije iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Alenka Trop Skaza.

Široka precepljenjenost ščiti tudi tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti

Večina nalezljivih bolezni že v temeljnem izhodišču ne predstavlja tveganja samo za eno osebo, ampak za vse, s katerimi je ta oseba prišla v kontakt v času kužnosti. Takšen primer so ošpice, ki so se v zadnjih letih ponovno začele pojavljati tudi v Sloveniji - pojavile pa se niso le pri potnikih, ampak tudi pri nekaj prebivalcih, ki niso bili cepljeni.

Tako s cepljenjem ne zaščitimo samo sebe, pač pa posredno zaščitimo tudi druge, čemur pravimo kolektivna zaščita. "To je posebej pomembno za tiste, ki zaradi zdravstvenih razlogov (na primer osnovne bolezni, ki je nezdružljiva s cepljenjem) ne morejo biti cepljeni, pa tudi vse dojenčke, preden dopolnijo starost, s katero v Sloveniji začnemo s cepljenjem proti posameznim boleznim," navajajo na IVZ.

Za učinkovito zajezitev kroženja nalezljive bolezni pa mora biti cepljen zelo visok delež prebivalstva. Kolektivno imunost dosežemo, če je cepljenih približno 95 odstotkov ciljne populacije, za Slovenijo je sicer značilna visoka precepljenost.

Če v Sloveniji ne bi bili zaščiteni z visokim deležem cepljenih oseb, bi se te bolezni hitro razširile med našim prebivalstvom in začele povzročati epidemije, svarijo na IVZ. Tako si se lahko začele širiti nalezljive bolezni, ki se sedaj pojavljajo le v posameznih primerih.

"Po svetu na milijone otrok letno umre za otroškimi nalezljivimi boleznimi, za katere obstaja cepljenje. Tudi v Evropi beležijo umrle npr. za ošpicami," so dodali. Ob tem dodajajo, da vsako leto še vedno umre preveč otrok zaradi invazivnih pnevmokoknih okužb, ošpic, rotaviroz, hemofilusnega meningitisa in oslovskega kašlja.

Nekatere bolezni so bile s cepljenjem že izkoreninjenem, na primer črne koze, pričakuje se izkoreninjenje otroške paralize, ki je pri nas ni od leta 1979 in za cepljenje katere se pričakuje, da se bo v bližnji prihodnosti zaključilo - bolezen se namreč pojavlja le še v nekaj državah sveta.

Proti globam zaradi opustitve cepljenja več kot 6000 staršev

Nalezljive bolezni, proti katerim v Sloveniji rutinsko cepimo, so davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B. Cepimo pa tudi proti okužbam s hemofilusom influence tip B. Med razloge za opustitev cepljenja se štejejo le medicinski razlogi, kot so alergije na sestavine cepiva, resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva ali pa bolezen oz. zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

V zadnjem času je vse glasnejša skupina staršev, ki zavrača cepljenje. Poleg tega si prizadevajo, da več ne bi bile predvidene globe za starše, ki svojih otrok nočejo cepiti v okviru obveznega cepljenja. Pod takšno peticijo se je podpisalo več kot 6000 staršev. Zakonodaja, ki bi prisluhnila takšnim željam staršev, bo pripravljena predvidoma do poletja.

Globe, ki jih morajo starši plačati zaradi odklonitve cepljenja otrok, pa znašajo 41,73 evra, 200 evrov ali 500 evrov. Zdravstveni inšpektorat ima sicer vse več dela zaradi odklonitev cepljenja otrok. Tako so v letih 2011 in 2012 obravnavali več kot 750 primerov prijav zdravnikov o opustitvi obveznega cepljenja, so za STA sporočili iz inšpektorata.
STA; P.J.