Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Družba

Mineva 40 let od ustanovitve specialne enote policijeLetos mineva 40 let od ustanovitve specialne policijske enote, kar je policija obeležila danes s slovesnostjo v Tacnu. Po besedah generalnega direktorja policije Stanislava Venigerja si je enota zaradi svojih dosežkov, predvsem v času osamosvajanja, prislužila pravico, "da se z zlatimi črkami vpiše v zgodovino slovenskega naroda".

Današnjo slovesnost so odprli kar pripadniki specialne enote sami, saj se je eden od njih iz helikopterja spustil s slovensko zastavo, ki so jo ob igranju himne tudi dvignili na drog. Obiskovalcem so prikazali svoje delo, uprizorili na namreč akcijo aretacije nevarnih kriminalcev ter rešitve talca. Po slavnostnih govorih so specialci na stojnicah na ogled postavili svojo delovno opremo.

Današnji jubilej so v policiji obeležili tudi s podelitvijo spominskih znakov. Prejeli so jih nekdanji komandirji čete milice, kakor se je sprva imenovala specialna enota, poveljniki specialne enote, vključno s sedanjim Marjanom Anzeljcem, šest sedanjih pripadnikov enote in nekdanji generalni direktor policije Jože Romšek. Za dolgoletno sodelovanje s specialno enoto so zank podelili tudi Generalštabu Slovenske vojske.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

SDS za nujno sejo odbora za kulturo zaradi omejevanja novinarske svobodePoslanska skupina SDS je na predsednico odbora DZ za kulturo Majdo Potrata naslovila zahtevo za sklic nujne seje odbora, na kateri bi, kot so zapisali v zahtevi, obravnavali "nedavne dogodke v povezavi z omejevanjem novinarske svobode". Izpostavljajo primera sankcij zoper novinarja RTVS Mateja Korošca in novinarja portala Podlupo.net Janija Božiča.

V zvezi s primerom sankcije, ki jo je izrekla odgovorna urednica informativnega programa Regionalnega centra RTVS Maribor Polona Pivec novinarju Mateja Korošca po nedavnem javljanju v živo ob obisku premierke Alenke Bratušek v Mariboru, v poslanski skupini SDS menijo, da gre "za politični pritisk na novinarje, ki ga izvajajo uredniki".

 

 


Vodstvu Radiotelevizije Slovenija (RTVS) očitajo dvojna merila in se glede na informacije o dogajanju sprašujejo tudi o tem, kakšna je še medijska svoboda v Sloveniji. V poslanski skupini SDS tudi navajajo primer novinarja in fotografa ter lastnika spletnega portala Podlupo.net Janija Božiča, ki je 27. februarja letos fotografiral predsednico vlade Alenko Bratušek, kako bere SMS sporočilo, ki ji je ga poslal Peter Kraljič. Slednji ji je ob izvolitvi čestital prek SMS sporočila, Božič pa je ta posnetek objavil na svojem portalu, kasneje so sledile sankcije, so navedli v poslanski skupini SDS.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Duhovnik Marino Qualizza bo prejel 25. nagrado Dušana ČernetaSodobni beneški čedermac, duhovnik, teolog, javni in kulturni delavec, odgovorni urednik Doma msgr. prof. Marino Qualizza bo v soboto, 25. maja, prejel 25. nagrado Dušana Černeta.

Nagrada z bogato tradicijo, ki se podeljuje slovenski organizaciji oz. ustanovi ali pa rojaku oz. rojakinji kot priznanje za delo v korist slovenstva, demokracije in krščanstva, je poimenovana po časnikarju, kulturnem in političnem delavcu Dušanu Černetu (1916-75). V letih 1976-2000 jo je podeljeval poseben Sklad Dušana Černeta, pred časom pa je skrb zanjo prevzela Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta.

Ob oživitvi priznanja po nekajletnem premoru je bilo sklenjeno, da se letos podelijo tri nagrade, ki naj gredo v vse tri pokrajine Furlanije Julijske krajine, v katerih avtohtono živimo Slovenci. Tako je bila konec januarja 24. Nagrada Dušana Černeta izročena Kulturnemu centru Lojze Bratuž v Gorici, 25. nagrada gre zdaj v Benečijo, jeseni pa bo še ena nagrada podeljena na Tržaškem. Nato bo spet steklo letno podeljevanje.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Kristjani na današnji dan praznujejo binkoštiMnogi kristjani danes praznujejo binkoštno nedeljo, ki zaključuje velikonočni čas. Binkošti so eden največjih krščanskih praznikov, na ta dan se verniki spominjajo prihoda Svetega Duha, ki se je po svetopisemskem izročilu v obliki gorečih jezikov spustil nad zbrane učence. S praznikom je povezano tudi birmanje, ki bo potekalo po mnogih župnijah.

Binkošti, ki nastopijo 50 dni po veliki noči, so sicer v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od največjih praznikov. V nekaterih državah imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan. Dva dneva praznik obeležujejo tudi evangeličani, ki binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve.

Nekoč so ljudje za binkošti okrasili svoje domove z zelenjem, predvsem lipovimi vejami. Pastirji so ta dan z venci iz cvetja in zelenja okrasili tudi krave. Ponekod je bila na binkoštno jutro v navadi priprava ocvrtih jajc, na ta dan pa so prirejali tudi pastirska tekmovanja.

Verniki murskosoboške škofije so današnji praznik pričakali s celonočnim bdenjem in branjem Svetega pisma v cerkvi v Martjancih. Številne slovesnosti pa danes pripravljajo po cerkvah po vsej državi.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Po deželnih volitvah novi izzivi za SSk in Slovence v FJKPotrditev svojega predstavnika v Deželnem svetu FJk z višjim odstotkom, zmaga predsednice Debore Serracchiani in levosredinskega zavezništva ter imenovanje Igorja Gabrovca za podpredsednika Deželnega sveta FJk ustvarjajo nove okoliščine, ki nudijo bistveno boljše pogoje za politično delovanje v korist slovenske manjšine in teritoriju, na katerem živi. Naslednji meseci bodo zaradi tega ključnega pomena, da se nastavi temelje za čimbolj učinkovito delo v sklopu Dežele FJk. To delo pa nikakor ne more ostati nepovezano s teritorijem in z volilci, ki so kandidate in listo SSk podprli na zadnjih deželni volitvah. V ta namen želi vodstvo SSk najprej slišati svoje člane, zato je za četrtek, 23. maja, sklican deželni svet, ki bo potekal v prostorih KD Igo Gruden v Nabrežini s pričetkom ob 20.00.

Deželni svet SSk pa ni omejen zgolj na izvoljene člane SSk, na skupščino so toplo vabljeni vsi kandidati, ki so sprejeli povabilo, da zastopajo stranko na letošnjih deželnih volitvah. Vsem njim se hoče stranka zahvaliti za zaupanje in vloženi trud, ki je omogočil ponoven in pomemben uspeh ter še posebno, ker je lahko stranka, na podlagi volilnega sporazuma z Demokratsko stranko, ponovno predstavila listo, ki je izraz slovenske manjšine v Deželi FJk.

Trst – Gorica – Čedad, 18. maj 2013

Slovenska skupnost

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

V Novem mestu podelili spominske znake Tajna skladišča 1991V Novem mestu so 25 posameznikom, ki so v času priprav na osamosvojitveno vojno na Dolenjskem pod svojo streho sprejeli orožje teritorialne obrambe, ali pri tem neposredno sodelovali, danes podelili priznanja Tajna skladišča. Spominske znake, ki jih v spomin na ta dejanja podeljuje ministrstvo za obrambo, je podelil novomeški župan Alojzij Muhič.

Predsednik policijsko-veteranskega Društva Sever Dolenjska in Bela krajina ter podpredsednik Združenja Sever Borut Likar je za STA pojasnil, da spominski znak Tajna skladišča 1991 podeljujejo družinam in posameznikom, ki so v času priprav na slovensko osamosvojitev prevzeli orožje, prepeljano iz Kočevske reke oz. Gotenice in ga na svojih domovih tajno skladiščili.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Mlada Slovenija Bratuškovo poziva, naj ima pri ukrepih v mislih tudi mladeV Mladi Sloveniji (MSi), podmladku NSi, so v odprtem pismu predsednico vlade Alenko Bratušek pozvali, naj ima pri svojem odločanju v mislih mlade generacije, ki bodo prevzele zapuščino njenega vladanja. "Če bo ta zapuščina le velik dolg in visoki davki, se nam v prihodnosti ne piše nič dobrega," so prepričani.

V MSi so med drugim opozorili, da dvigovanje davkov in obremenitev gospodarstva niso prava pot, pač so nujni tudi ukrepi na odhodkovni strani proračuna. Kljub nujnosti kratkoročnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ tako po njihovem Bratuškova ne sme pozabiti na konkurenčnost gospodarstva.

 

 

 

 

 

Premierko zato pozivajo, da pri svojem nadaljnjem vodenju države izhaja "predvsem iz tega, da omogoči okrevanje gospodarstva. Vodilo naj bo njegova konkurenčnost, saj le tako lahko dosežemo njegovo rast, ki bo državljanom ustvarjala pogoje za normalno življenje".

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

V SDM kritični do delovanja in ukrepov vladeV SDM z razočaranjem ugotavljajo, da v t.i. Nacionalnem reformnem programu ni niti sledu o ukinjanju neposrednih subvencij že tako privilegiranim državnim podjetjem, poskusu prekinitve korupcije v sistemu javnih naročil in reorganizacije javnega sektorja, temveč izstopa kategorija »drugi ukrepi«.

Proračun za leto 2013 je predvideval 5% znižanje mase plač, Virantovo zmagoslavje socialnega dialoga pa je doseglo 1,28% znižanja mase plač. Temu lahko rečemo le pogajalski Stalingrad in popolna kapitulacija Vlade, saj je dejanski pogajalski izplen Vlade kar 4-krat nižji kot to predvideva proračun 2013 in še en dokaz več, da v Sloveniji prevladuje sindikalna demokracija.

Sicer pa se je ta Vlada konsolidacije javnih financ lotila s prihodkovnega vidika, kar je empirično dokazano zgrešena poteza, kajti vse države, ki so uporabile tovrstno metodo (npr. dvig DDV) so neravnovesje samo še poglobile, kar je tudi mnenje guvernerja ECB.

 

Pravilni pristop se namreč skriva v zniževanju javne porabe, ki je v Sloveniji ekscesna in presega 50% BDP, za lažje razumevanje naj omenimo, da je javna poraba primerljivih držav kot sta Češka 44% BDP in Slovaška 39% BDP.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Uroš Urbas prevzema urednikovanje portala Siol.netNamestnik odgovornega urednika časnika Finance Uroš Urbas bo 10. junija po poročanju spletnih Financ postal odgovorni urednik portala Planet Siol.net. Iz družbe TSmedia, ki ima v lasti portal, pa so sporočili, da bo Urbas v. d. odgovornega urednika, pred dokončnim imenovanjem novega odgovornega urednika pa nameravajo pridobiti mnenja uredništva.

Tako namreč, kot navajajo v TSmedia, zahteva zakon o medijih. Dodajajo še, da se bo trenutni v. d. odgovornega urednika Planet Siol.net Franci Valjavec v celoti posvetil nalogam, ki jih opravlja v družbi TSmedia kot direktor področja Programi.

Urbas bo po poročanju spletnih Financ prevzel redakcijo, portal pa namerava preoblikovati v še sodobnejši moderni medij. Urbas je sicer na Financah začel delati med študijem novinarstva leta 1998. Med letoma 2003 do 2004 je študiral ekonomijo na Dunaju. Pred šestimi leti je postal namestnik odgovornega urednika Financ.

STA, G. B.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)