Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Zgodovina

Mineva 24 let od podpisa Majniške deklaracije iz leta 1989

Sreda, 08 Maj 2013 15:06
Natisni

Mineva 24 let od podpisa Majniške deklaracije iz leta 1989Mineva 24 let od Majniške deklaracije 1989, ki so jo 8. maja 1989 na zborovanju v podporo zaprti četverici JBTZ na Kongresnem trgu v Ljubljani podpisali predstavniki slovenskih opozicijskih gibanj. Deklaracijo je prebral pokojni pisatelj Tone Pavček, z njo pa so podpisniki med drugim zahtevali suvereno državo slovenskega naroda in demokracijo.

Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza (SDZ), Slovenska kmečka zveza (SKZ), Slovensko krščanskosocialno gibanje (SKSG) ter Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) so v uvodu deklaracije zapisali, da nesporazumi, provokacije in odkrite sovražnosti, ki so jih v letu 1989 doživljali Slovenci v Jugoslaviji, slednje prepričujejo o prelomnosti zgodovinskega trenutka in jih obvezujejo, da v jasni obliki izrečejo svojo voljo, iz katere bi sledila dejanja v prihodnosti.

Deklaracija je bila sestavljena iz treh točk: prva je predvidela zahtevo živeti v suvereni državi slovenskega naroda, druga pa zahtevo, da bi Slovenija kot suverena država lahko samostojno odločala o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Več ... Komentarjev (1)

Griesser Pečar: Janševa vlada je morala pasti, ker je ogrožala stare privilegije

Nedelja, 31 Marec 2013 00:58
Natisni

Griesser Pečar: Janševa vlada je morala pasti, ker je ogrožala stare privilegijeTamara Griesser Pečar se je rodila marca 1947 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskovala v Ljubljani, Portorožu in v Kopru, kamor se je preselila, ker je bil njen oče, inženir Franc Pečar, poslan iz Litostroja na mesto prvega direktorja tovarne Tomos, zgrajene, kakor hitro je bila Cona B Svobodnega tržaškega ozemlja priključena Jugoslaviji oktobra 1954. Srednje šole ni mogla končati v Sloveniji, ampak jo je nadaljevala v New Yorku in na Dunaju, kamor je oče odšel, potem ko ga je Udba skušala zastrupiti z arzenom. Na Dunaju je tudi končala srednjo šolo American International School. Sprva je študirala na American College v Parizu, potem pa je odšla na Dunaj, kjer je študirala anglistiko in zgodovino.

Doktorirala je leta 1973 z disertacijo »Die Stellung der slowenischen Landesregierung zum Land Kärnten 1918−1920« [Stališče slovenske vlade do Koroške 1918−1920]. Je svobodna zgodovinarka, ki se ukvarja s preučevanjem obdobja od propada Avstro-Ogrske do osamosvojitve. Predvsem se ukvarja z zgodovino Katoliške cerkve v Sloveniji v obdobju od 1941 do 1990. Marca 2004 ji je papež Janez Pavel II. na predlog Slovenske škofovske konference podelil odlikovanje Pro Ecclesia et Pontifice. Leta 2006 ji je Inštitut za Podonavje in Srednjo Evropo (Institut für den Donauraum und Mitteleuropa) v Diplomatski akademiji na Dunaju podelil nagrado Antona Gindelyja za njeno delo Razdvojeni narod. Je 20-odstotno zaposlena na Študijskem centru za narodno spravo, kjer vodi program. Predava na Filozofsku fakulteti v Mariboru in Fakulteti za uporabne družbene vede v Novi Gorici. Je avtorica številnih knjig in strokovnih člankov. Njene najbolj znane knjige poleg že omenjenih so: Cerkev na zatožni klopi, Rožmanov proces (soavtor: France M. Dolinar), Stanislav Lenič. Življenjepis iz zapora, Die Mission Sixtus in Zita. Je soavtorica knjige dokumentov sodnega procesa proti škofu Rožmanu Med sodbo sodišča in sodbo vesti (avtorji so še Marija Čipić Rehar, France M. Dolinar, Blaž Otrin in Julijana Visočnik).

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Več ... Komentarjev (14)

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

V novi številki Tednika Demokracija ne prezrite

Nesposobnost nadomeščajo z rdečo ideologijo

Vlada s sindikati podpisala protiustavni dogovor

Klemenčič je občudovalec totalitarnih režimov

Kako je Virant dobil gradbeno dovoljenje?

Za demokracijo morajo podsistemi delovati

 

 

 

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Prejšnja Naslednja

Zadnji komentarji