Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


V Londonu zagorel olimpijski ogenjZ večernim slavnostnim odprtjem so se danes začele olimpijske igre v Londonu, največji športni dogodek leta 2012. Kraljica Elizabeta II. je že krepko po polnoči uradno odprla igre XXX. olimpiade, London pa bo do 12. avgusta središče športnega sveta. Na igrah sodeluje več kot 10.500 športnikov iz 204 držav.

Težko pričakovana slovesnost ob začetku iger je pod taktirko režiserja Dannyja Boyla pokazala barvito tradicijo in zgodovino Velike Britanije, seveda pa ni manjkal niti tradicionalni mimohod športnikov, ko se predstavijo vse sodelujoče reprezentance. Slovensko je kot nosilec zastave vodil kajakaš Peter Kauzer.

Slavnostno odprtje se je začelo v petek ob 21. uri po lokalnem času. Slovesnost pod taktirko legendarnega režiserja Dannyja Boyla je zasijala v vsej svoji lepoti. S sloganom "To je namenjeno vsem" so prireditelji proslavili svojo kreativnost in radodarnost Britancev. Navdih za prireditev "Otoki čudes" je režiser dobil v Shakespearovi igri Vihar, prikazal pa je bogato kulturno in naravno dediščino gostiteljev. Kot je dejal Boyle, na stadionu ni gledalcev, pač pa so vsi skupaj "del čarovnije". Velik del nastopajočih so namreč predstavljali prostovoljci, preko 7500 jih je bilo, zbranih iz vseh držav, svetovno znani umetniki pa so le začinili dogajanje.

Kratek pregled britanske zgodovine se je začel z največjim uglašenim zvonom na svetu in besedami slovitega angleškega literarnega umetnika Shakespeara iz dela Vihar (The Tempest): "Ne bojte se, saj otok je poln zvokov". Na glasbo londonskega simfoničnega orkestra je plesalo 600 plesalcev in plesalk, med glasbenimi izvajalci pa so med drugim nastopili tudi Arctic Monkeys, Paul McCartney, Mike Oldfield in Dizzee Rascal.

V Londonu zagorel olimpijski ogenj


Olimpijski ogenj prižgalo sedem mladih britanskih športnikov

Po kraljičinem odprtju iger in govoru predsednika Moka Jacquesa Roggeja je sledilo še prižiganje ognja. Prirediteljem je uspelo do zadnjega ohraniti skrivnost o tem, kdo bo imel čast zanetiti ogenj, pripravili pa so presenečenje, saj je namesto kakšnega znanega športnika - na stadion je sicer plamenico prinesel veslač Steven Redgrave - ogenj družno prižgala skupina sedmih mladih domačih športnikov, ki so zanetili plamenčke v 204 bakrenih posodicah, ti pa so se nato razširili do olimpijskega ognja - po režiserjevi zamisli je tako plamen simbolično zanetil kar ves svet.

Od Slovencev bodo v soboto, prvi tekmovalni dan OI, nastopili kolesarji Jani Brajkovič, Grega Bole in Borut Božič, strelka Živa Dvoršak ter plavalka Anja Klinar.

Slovenijo na odprtju zastopata predsednik republike Danilo Türk in minister za znanost, izobraževanje, kulturo in šport Žiga Turk.

Poslanico olimpijskim športnikom pa je napisal tudi predsednik Vlade RS Janez Janša, ki si jo lahko v celoti preberete tukaj.

STA; P.J.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji