Evropska dolžniška kriza v središču pozornosti vrha G20 v Mehiki

Sobota, 16 Junij 2012 13:33

0 Komentarjev

Do vrha G20 prihaja dan po ključnih parlamentarnih volitvah v Grčiji, ki sicer prav tako ne bodo rešile še ničesar, saj bo moral zmagovalec v vsakem primeru sestaviti koalicijsko vlado in trepetanje pred morebitnim izstopom Grčije ter propadom 130 milijard evrov vrednega paketa za reševanje krize se bo nadaljevalo.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy bosta na vrhu zastopala EU, ki se bo zavzemala, da bo moral biti akcijski načrt za rast iz Los Cabosa uravnotežena kombinacija fiskalne konsolidacije in strukturnih reform, vključno z uravnoteženimi obveznostmi za vse članice skupine G20, tudi ZDA, Japonsko in Kitajsko.

Evropejci poudarjajo, da evropska kriza ni edini problem, s katerimi se bodo soočili v Mehiki. Na dnevnem redu bodo tudi krepitev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za soočanje s krizami, grožnja svetovni ekonomiji s strani ZDA, ko konec leta poteče veljavnost davčnih olajšav in stopijo v veljavo varčevalni ukrepi. Republikanci in demokrati doslej niso pokazali pripravljenost na kompromis.

ZDA za krepitev sklada niso pripravljene prispevati niti centa in se izgovarjajo na centralno banko Federal Reserve, ki zagotavlja dolarsko likvidnost po svetu. Dan po koncu vrha se bo končalo tudi dvodnevno zasedanje Odbora za odprti trg Federal Reserve, ko se pričakuje morebitna napoved novih ukrepov za stimulacijo rasti.

V sklad IMF bodo največ, in sicer 56 odstotkov oziroma skupaj 240 milijard dolarjev prispevale države EU, razliko do 430 milijard pa druge članice IMF. Kitajska razmišlja o prispevku med 50 do 60 milijard, med 10 do 15 milijard pa bi naj prispevale Brazilija, Indija, in Rusija. Brazilija pred vrhom grozi, da veliko denarja ne bo, če ne bo jasnih zagotovil o uveljavitvi reform IMF.

ZDA so prav tako glavna ovira na tej poti. Evropa se je pripravljena odpovedati dvema sedežema v izvršnem odboru na račun hitro se razvijajočih držav, vendar pa mora dogovorjene reforme do jeseni potrditi ameriški kongres, ki tega pred novembrskimi splošnimi volitvami ne bo storil.

Kitajska, ki je od lanskih 9,7 odstotka v prvem četrtletju letošnjega leta tudi zaradi evropske krize upočasnila gospodarsko rast na le 8,1 odstotka, umirja žogo in želi, da bi vrh na koncu izrazil zaupanje v sposobnost evropskih voditeljev, da obrzdajo lastno krizo.

Podobne izjave daje tudi mehiški predsednik Felipe Calderon, ki opozarja, da je evropska kriza prehoden pojav in se je potrebno osredotočiti na konkretne ukrepe za dolgoročno svetovno rast, ki jih namerava tudi predlagati. Ne glede na stališča Kitajske in Mehike pa je jasno, da bo Evropa tokrat sedela v oslovski klopi in morala dokazovati, zakaj je pomembna.

Na vrhu bodo obravnavali tudi druge teme, kot je prenizka vrednost kitajske valute, okolju prijazen razvoj in varnost hrane s pogledom na razvojno konferenco ZN Rio+20, ki se bo začela prihodnji teden v Riu do Janeiru. Prav tako bo na dnevnem redu boj proti korupciji in krepitev mednarodne finančne arhitekture ter finančnega sistema, reforma finančne zakonodaje in spodbujanje finančne vključenosti. EU bo reforme uveljavila do leta 2013 in pričakuje enako od partnerjev v G20.

Na svetovne voditelje pritiskajo tudi humanitarne organizacije, ki želijo odločne ukrepe za gospodarsko rast in proti podnebnim spremembam. Predvsem pa opozarjajo na nadaljevanje problema revščine in lakote, ki vsako leto pobere 2,5 milijona otrok. Organizacija Oxfam opozarja, da se je zaradi krize v razvitem delu sveta lani pomoč nerazvitim prvič po 14 letih znižala za tri milijarde dolarjev, kapitalski tokovi v te države pa so padli za 140 milijard.

Skupino G20 tvorijo Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Francija, Nemčija, Italija, Indija, Indonezija, Japonska, Mehika, Južna Koreja, Rusija, Saudska Arabija, Južna Afrika, Turčija, Velika Britanija in ZDA ter EU. Vrhunskih srečanj se od leta 2008, ko je bilo prvo tako v Washingtonu, se udeležujejo tudi "gostje".

Španija je stalna gostja, druge pa so predsedujoče države regionalnim organizacijam. Skupina G20 zajema 80 odstotkov svetovne trgovine, 90 odstotkov svetovne gospodarske rasti in dve tretjini svetovnega prebivalstva. Zadnji vrh G20 je bil lani v francoskem Cannesu, prihodnje leto ga gosti Rusija, leta 2014 Avstralija, leto kasneje pa Turčija.

STA, B.S.