Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Lammert in Virant sta enotna glede reševanja krize v EvropiPredsednik DZ Gregor Virant je danes v Ljubljani sprejel predsednika bundestaga Norberta Lammerta. Po njunih besedah Slovenija in Nemčija delita poglede glede reševanja finančno-gospodarske krize v Evropi.

Lammert, ki je tridnevni obisk v Sloveniji začel v sredo v Mariboru, in Virant sta večji del pogovorov namenila prav razmeram v EU. Kot je po pogovorih v izjavi za medije poudaril Virant, Slovenja in Nemčija podpirata fiskalno disciplino in spoštovanje dogovorjenih pravil. Prav tako se državi strinjata, da je dilema med fiskalno disciplino in rastjo umetna.

 

Virant je nemškemu gostu tudi predstavil ukrepe, ki jih je Slovenija v praksi storila za reševanje krize, pri čemer je med drugim omenil zakon o uravnoteženju javnih financ. Kot je ob dodal, se zavedamo, da zniževanje javne porabe nima pozitivnega vpliva.

Sicer pa je predsednik DZ tudi poudaril, da želi Slovenija tujim partnericam sporočiti, da želi biti prijazno okolje za naložbe. Pri tem je naštel ukrepe, kot so povečanje prožnosti trga dela, davčne razbremenitve in zmanjšanje birokracije.

Povedal je tudi, da je Slovenija naklonjena zasebnim naložbam v javno infrastrukturo, da želi vzpostaviti prijaznejše podjetniško okolje in biti verodostojna partnerica. Izpostavil je, da je Nemčija najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije in ena največjih vlagateljic v Sloveniji.

Predsednik bundestaga je temu dodal le, da vse, kar je bilo povedano, drži. Dodal je, da sta želela z Virantom v pogovorih poiskati bilateralne težave, ker pa jih nista našla, sta se posvetila razmeram v EU.

Sicer pa je v odgovoru na novinarsko vprašanje Lammert poudaril, da bo Nemčija še naprej zagotovo nasprotovala evroobveznicam. Pri tem je pojasnil, da bi bile te dober finančni instrument, če bi imeli fiskalno disciplino, ne morejo pa biti pot do fiskalne discipline. Dejal je še, da je samo s stabilnimi proračuni oziroma fiskalno disciplino mogoče dolgoročno doseči rast in zaposlovanje.

Na vprašanje, kdaj bo Nemčija vpisala zlato fiskalno pravilo v ustavo, pa je Lammert odgovoril, da omejitve zadolževanja v svoji zakonodaji že imajo. Sicer pa želi Nemčija po njegovih besedah do poletnih počitnic ratificirati fiskalni pakt, pri čemer pa namerava to storiti skupaj z mehanizmom ESM - to dvoje namreč želi povezati.

Virant je ob tem spomnil na dogajanje v zvezi z zlatim pravilom v Sloveniji. Kot je dejal, sedaj v zvezi s tem vsi čakajo na sobotni kongres stranke SD.

Predsednika nemškega in slovenskega parlamenta sta izmenjala tudi poglede na evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana. Kot je povedal Virant, je gostu predstavil velik interes Slovenije, da bi bile te države čim prej v EU, a, kot je poudaril, tega ne more biti brez izpolnjevanja pogojev.

Povedal mu je tudi, da ima Slovenija rešena vsa bistvena vprašanja s Hrvaško, z arbitražnim sporazumom tudi vprašanje glede meje, in da ne bo med zadnjimi državami, ki bodo ratificirale njeno pristopno pogodbo.

Lammert je po pogovorih z Virantom nagovoril državni zbor in odgovarjal na vprašanja poslanskih skupin, kjer se je prav tako osredotočil na trenutne finančno-gospodarske razmere v EU in nujnost reševanja krize.

Spomnil pa je tudi na pomen EU. Kot je dejal, smo se zgodovinske lekcije 20. stoletja naučili skoraj vsi Evropejci, zato bi se morali tudi danes zavedati, da mora biti odgovor na izzive, s katerimi se soočamo, skupen. Težave namreč lahko rešimo le skupaj.

Sam projekt EU je tako izrednega pomena, da ne sme spodleteti. Ne igramo le vloge le zase, temveč tudi za druge, zato nam ne sme spodleteti, to je naša skupna odgovornost, enaka za Nemčijo kot za Slovenijo, je prepričan Lammert.

Ker pa smo danes v položaju, ko se 28 samostojnih držav - pri tem je imel Lammert v mislih tudi prihodnjo članico Hrvaško - zavzema za ohranitev svojih pristojnosti, je vedno težje sprejemati odločitve. Zato bi morala imeti poglobitev unije prednost pred nadaljnjo širitvijo, je poudaril.

Predsednik bundestaga ima danes na programu še srečanje s premierom Janezom Janšo in predsednikom republike Danilom Türkom, v petek pa se bo srečal z ministrom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turkom in obiskal Bled.

STA, L.K.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji