Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Janša k Merklovi po politično in gospodarsko podporoTako politični kot gospodarski odnosi med Slovenijo in Nemčijo so odlični. Nemčija je obenem ena največjih vlagateljic v Sloveniji. Premier Janša je na pogovorih pri nemški kanclerki.

Nemčija je najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije in najmočnejše gospodarstvo Evrope. V ospredju pogovorov predsednika vlade Janeza Janše in nemške kanclerke Angele Merkel sta tako boj proti dolžniški krizi v območju z evrom ter krepitev gospodarskega sodelovanja med državama - predvsem pregled možnosti za morebitne nove nemške investicije v Sloveniji ter krepitev sodelovanja na infrastrukturnem področju.

Janša se je srečal s predsednikom uprave Deutsche Bahna

Janša se je v zvezi s tem že v torek zvečer pogovarjal s predsednikom uprave nemških železnic Deutsche Bahn Rüdigerjem Grubejem. Vsebine pogovorov v delegaciji niso razkrili, verjetno pa sta govorila o oživitvi projekta logističnega holdinga, v katerega bi bile poleg Deutsche Bahn vključene slovenske družbe Luka Koper, Slovenske železnice in Intereuropa.

Slovenija si lahko od obiska v Nemčiji obeta politično podporo. Podobno kot lani, ko je Merklova podprla reforme, ki jih je pripravila Pahorjeva vlada. Tudi Merklova pa potrebuje podporo fiskalni disciplini v EU, so poročale Finance. Poleg tega si lahko od Nemčije obetamo investicijska vlaganja, privatizacijo družb, sanacija družb in novi posli in pomoč pri upravljanju podjetji, s čimer ima Slovenija težave že vso tranzicijo.

Obisk v Nemčiji je prvi Janšev dvostranski uradni obisk v tujini. Uradni del bo potekal le danes, ko bo Merklova Janšo sprejela z vojaškimi častmi. Janšo bo sprejel tudi predsednik zveznega parlamenta Norbert Lammert.

Bo nemški BDP letos zrasel?

Poleg krepitve dvostranskega (gospodarskega) sodelovanja pa bodo tema današnjih pogovorov po navedbah iz kabineta premiera tudi reformni procesi v obeh državah ter aktualna vprašanja, s katerimi se soočata EU in širša mednarodna skupnost, kot so protikrizni ukrepi, večletni finančni okvir EU ter ratifikacija pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) in pogodbe o t.i. fiskalnem paktu.

Janšev obisk Merklove naj bi bil tokrat bolj političen, glavne gospodarske teme bodo na programu, ko bo Janša v Nemčijo potoval skupaj z gospodarsko delegacijo. Predvidoma v prihodnjih mesecih.

Nemčija je za razliko od Slovenije ena redkih evropskih držav, ki je dolžniška kriza ni huje prizadela. Nujne strukturne reforme je izpeljala še pred krizo. Vlada v Berlinu za letos tako napoveduje 0,7-odstotno, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno rast BDP-ja. Nemčija ostaja motor rasti v Evropi in velja pri vlagateljih za "varno zavetje".

Nemčija imela velike koristi z uvedbo evra

Kot največje evropsko gospodarstvo in druga največja izvoznica na svetu je imela (in ima) Nemčija velike koristi od uvedbe evra, hkrati pa je morala ob reševanju dolžniških težav drugih držav z evrom nase prevzeti levji delež bremena finančne pomoči tem državam.

Pri odločanju o tem, kako naj poteka boj z dolžniško krizo, ima beseda Merklove v Bruslju zagotovo veliko težo. Njeno vodilo pri tem je javnofinančna disciplina, skupaj z izvedbo nujnih strukturnih reform za povečanje gospodarske konkurenčnosti.

Nemčija ena največjih vlagateljic v Sloveniji

Namen uradnega obiska v Nemčiji je tudi krepitev prijateljskih odnosov in političnega dialoga med državama. Odnosi med Slovenijo in Nemčijo so tradicionalno odlični. Zaznamuje jih intenzivna dinamika medsebojnih obiskov in srečanj na različnih ravneh. Državi tesno sodelujeta tudi v okviru EU-ja.

Slovenija z Nemčijo ustvari okoli petino svoje zunanje trgovine, Nemčija je obenem ena največjih vlagateljic v Sloveniji. Za Slovenijo sta zdravje nemškega gospodarstva in krepitev sodelovanja tako bistvenega pomena.

Kanclerka lani pri Pahorju

Dobre odnose med državama je med drugim potrdil obisk nemške kanclerke v Sloveniji konec avgusta lani, ko jo je gostil tedanji premier Borut Pahor. Tedaj sta državi sprejeli skupno deklaracijo o poglobljenem sodelovanju.

Lanski obisk je tudi potrdil, da je zaostritve odnosov med državama - Nemčijo je ujezila slovenska blokada pristopnih pogajanj Hrvaške z EU zaradi spora glede meje, ki pa je bila z dogovorom o arbitraži odpravljena - konec.

Merklova, ki vodi nemško Krščansko demokratske unijo (CDU), je pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji novembra lani podprla Janšo oz. stranko SDS, partnerko CDU v okviru Evropske ljudske stranke. Merklova velja za Janševo najpomembnejšo podpornico.

MMC RTVS, G. B.

Vir: www.rtvslo.si

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji