Nemška kanclerka Angela Merkel bo očitno hitro in na eleganten način končala afero Christiana Wulffa, ki je v petek odstopil kot predsednik Nemčije, saj je sprejela predlog opozicije. Glavna opozicijska stranka SDP je takoj po Wulffovem odstopu sporočila, da bo kot svojega kandidata za predsednika predlagala Joachima Gaucka, slovitega borca za človekove pravice iz Vzhodne Nemčije. Pravnika in nekdanjega dolgoletnega vodjo urada, ki je sestavljal, razkrival in varoval zloglasne Stasijeve arhive, je zgodaj v nedeljo podprla manjša vladna stranka FDP, zvečer pa je Gaucka podprla tudi Angela Merkel. "Osrednji temi javnega delovanja Joachima Gaucka sta svoboda in odgovornost, kar je tisto, kar me osebno - kljub vsem razlikam - povezuje z njim. Oba sva del življenja preživela v Nemški demokratični republiki in najino stremenje po svobodi se je v letih 1989/90 izpolnilo. Med ključnimi nalogami novega predsednika bodo zapiranje razpok med ljudstvom in institucijami, pa tudi integracija, gradnja zaupanja in ugleda institucije," je dejala kanclerka po dvodnevnih pogajanjih.

Drugi odstop predsednika v dveh letih

Wullf je že drugi predsednik Nemčije, ki je odstopil v zadnjih dveh letih. 31. maja 2010 se je Hosrt Köhler na ostre kritike, katerih tarča je postal, ker se je zavzemal za večjo prisotnost in vlogo nemške vojske v misijah v tujini, odzval s presenetlijvim odstopom. Na bolj ali manj protokolarnem položaju, ki je v Nemčiji vseeno užival velik ugled, ga je nasledil nov kandidat vladajočega CDU-CSU-ja, Wulff. Nekdanji ministrski predsednik Spodnje Saške se je v zadnjih mesecih zapletel v številne afere, po grožnjah medijem, so na dan prišle še obtožbe o korupciji. Že dan po odstopu so v Hannovru začeli uradno preiskavo.

Odločen protikomunist in politično neodvisen

Joachim Gauck je protestantski pastor iz Rostocka, ki ga je vzhodnonemški režim označil za "nepopravljivega protikomunista". Ob sesedanju Vzhodne Nemčije se je uveljavil kot borec za človekove pravice, pozneje pa je deset let vodil t. i. Gauckov urad, kjer so lahko žrtve Stasija prišle do svojih tajnih arhivov, ki so bili običajno razrezani, a jih je njegov urad vneto sestavljal. Gauck, politično neopredeljen, je večkrat kritiziral nemško levico ("Die Linke") zaradi zanikanja komunističnih zločinov, leta 2008 pa je bil tudi med prvimi podpisniki praške deklaracije o evropski vesti in komunizmu, ki so jo oblikovali v Evropskem parlamentu.

Nemci Gaucku zaupajo in ga podpirajo

Kot predsedniškega kandidata so ga omenjali tako na desnici kot na levici, ki ga je leta 2010 tudi predlagala proti poznejšemu zmagovalcu Wulffu (glasovi v volilni skuščini 624:490 v korist Wulffa). Ob sramotnem Wulffovem slovesu je zdaj znova prišel čas za 72-letnega Gaucka, ki ga zdaj podpirajo tako rekoč vse stranke: SDP, Zeleni, FDP in CDU/CSU, s čimer je njegova izvolitev za 11. predsednika Nemčije bolj ali manj formalnost. Tudi nemška javnost si v času evrske krize, ki jo mora kot najmočnejše evropsko gospodarstvo reševati ravno Nemčija, želi hitre rešitve nove predsedniške krize. Vse javnomnjenske raziskave so pokazale, da največji vpliv med morebitnimi predsedniškimi kandidati uživa ravno Gauck.

T. G./MMC RTV

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica

Anketa

Ali podpirate sprejem rebalansa državnega proračuna in z njim povezanega interventnega zakona o uravnoteženju javnih financ?

Pasica
Pasica

Protesti

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3558761.JPG

Medtem ko je večina ljudi v državi delala, saj se zavedajo resnosti položaja, so (rdeče) tovarišice stavkale … (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3597382.JPG

Ga je na protest morda poslal zadnji šef partije? »Avanti popolo, bandera rossa!« Demagogi vseh dežel, zdržite še! (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7889073.JPG

Nekateri so se vrnili v čase, ko so bili prvošolci. Nosili so rumene rutice. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1359494.JPG

Glavno besedo je seveda imela »bratovščina svizcev«, ki pa množici ni privoščila pečenih štrukljev …(Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4957915.JPG

Množica protestnikov se je najprej zbrala pred zgradbo vlade, kjer so še pred nedavnim lomastili neznani vandali. So se slednji vrnili na kraj zločina? (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3420156.JPG

Videti je bilo kot na veliki petek, ko je nahujskana množica zahtevala, naj gre Jezus na križ … (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7052577.JPG

Tudi ta shod je imel svojega »firerja«, ki je občasno deloval kot na kakšnem koncertu metal glasbe … (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3895318.JPG

»Svizci« so trobili tudi na vuvuzele in obujali spomine na svetovno nogometno prvenstvo v Južnoafriški republiki pred dvema letoma. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8142239.JPG

Množica je svoj shod končala pred parlamentom, nato pa so jo mahnili v bližnje lokale. Gostinci so imeli polne roke dela … (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji